Brnčičeva ulica 31, SI-1231 Ljubljana – Črnuče

Šola za risanje in slikanje

Brnčičeva ulica 31, SI-1231 Ljubljana – Črnuče

POSLOVNIK KAKOVOSTI ŠOLE ZA RISANJE IN SLIKANJE

S SAMOEVALVACIJSKIM POROČILOM

Kako se vpenjamo v okolje

Visokošolski zavod Šola za risanje in slikanje je bil ob nastanku in je še danes edini samostojni visokošolski zavod, ki izobražuje na področju slikarstva. Šola izvaja visokošolski študijski program Slikarstvo, ki je v celoti zavezan likovni umetnosti. Program ima originalne predmete in vsebine, ki predstavljajo novost v slikarskem visokošolskem izobraževanju. Program je zastavljen je tako, da njegovo poslanstvo ni le učenje veščin in razvijanje študentovega ustvarjalnega potenciala v smislu kurikuluma, temveč je tudi pot, ki vodi v polje lepega, dobrega, estetskega, vsega, kar gradi človečnost dobrega človeka. Šola za risanje in slikanje je institucija nacionalnega pomena, ki skrbi za razvoj slovenske slikarske in širše likovno-umetniške ustvarjalnosti, bogati domačo in širšo kulturno sfero ter dviga nivo likovno-umetniške stroke.

Ob kombinaciji z originalnim urnikom dela in dejstvom, da šola nima zgornje starostne meje za vpis, je njeno delovanje razširjeno tudi na vse tiste nadarjene ustvarjalce, ki sicer zgolj zaradi forme visokošolskega izobraževanja ne bi nikoli mogli razviti svojega talenta.

Vpetost v okolje dosegamo s slikarstvom, ki je vso zgodovino človeštva najbolj priljubljena in razširjena ter najbolj bogata likovna zvrst, ki vstopa v široko paleto pestre likovne produkcije vseh drugih likovnih zvrsti.

Šola se ne vpenja v kulturno sfero le potem umetniških del- vpenja se tudi z delom diplomantov, ki v svojih poklicih rešujejo oziroma opravljajo kompleksne likovne naloge.

Samoevalvacija je v zadnjem evalvacijskem obdobju je potekala uspešno tudi zaradi dobre vpetosti v okolje, jasno izraženega poslanstva, vizije in ciljev in dobre promocija zavoda.

Ta način promocije se je izkazal že ob ustanovitvi in predstavlja temelj našega oglaševanja.

Priložnost za izboljšanje vidimo v bolj ciljnem iskanju potencialnem kandidatov za vpis, kar omogočajo razna nova spletna orodja. Priložnost za izboljšanje je tudi tudi v povečevanju individualnih online kontaktov z interesenti za vpis.

Kratka predstavitev zavoda Šola za risanje in slikanje

Šola za risanje in slikanje je začela nastajati leta 1990. Ideja o ustanovitvi samostojnega visokošolskega zavoda je bila v tistih časih nekaj povsem novega: porodilo jo je dejstvo, da študij slikarstva/likovne umetnosti nujno potrebuje sveže, nove, konkurenčne in drugačne pristope ter vsebine. Ustanovljen in akreditiran zavod je prejel soglasje k študijskem programu Risanje in slikanje in pričel z delom. Skladno s spremembami v visokem šolstvu (bolonjski študij) je bil pripravljen in akreditiran nov študijski program Slikarstvo, ki se dandanes izvaja. Z namenom ohranitve kvalitete študija smo tudi po bolonjski reformi zadržali 4-letni dodiplomski program in ga nadgradili z enoletnim podiplomskim študijem.

Ime visokošolskega zavoda:

Šola za risanje in slikanje

Zastopnik:

Mladen Jernejec, dekan

Ulica in hišna številka:

Brnčičeva 31,

Poštna številka in pošta:

1000 Ljubljana

Telefon:

040573256

Elektronski naslov:

arthouse2012@gmail.com

Spletna stran:

www.arthouse-si.com

Področja, za katera je visokošolski zavod akreditiran:

umetnost

Discipline, za katere je visokošolski zavod akreditiran:

umetnost

Formalna splošna predstavitev

Uradno ime visokošolskega zavoda: Šola za risanje in slikanje

Pravnoorganizacijska oblika: samostojni visokošolski zavod

Ime študijskega programa: Slikarstvo (slikarstvo, lepe umetnosti in moderne vizualne prakse)

Stopnji bolonjskega študija: I. in II stopnja (dodiplomski in magistrski študij)

Kraj izvajanja študijskega programa: Brnčičeva 31, Ljubljana- Črnuč

Stopnji študija in trajanje študija:

  • študijski program 1. stopnje (dodiplomski študijski program): 8 semestrov oziroma 240 ECTS

  • študijski program 2. stopnje (magistrski študijski program): 2 semestra oziroma 60 ECTS

Skupno trajanje študija na 1. in 2. stopnji:

  • izraženo v letih: 5 let

  • izraženo v semestrih: 10 semestrov

  • izraženo v kreditnih točkah: 300 ECTS

Strokovni naslov

  • stopnja: diplomirani slikar/diplomirani slikarka; kratica: dipl. slik.

  • 2. stopnja: magister/magistrica likovnih umetnosti; kratica: mag. lik. um.

Vrsta študija: redni in izredni študij

Javne listine: diplome, dvojniki diplom, priloge k diplomi, potrdila o opravljenih študijskih obveznostih

Akademski jezik: slovenski

Število vpisnih mest:

  • stopnja: redni 25, izredni 25

  • 2. stopnja: redni 25, izredni 25

Absolventski staž:

  • stopnja: da

  • 2. stopnja: da

Dokončanje dodiplomskega študija:

  • diploma- priprava, predstavitev in zagovor diplomskih del in naloge

Dokončanje podiplomskega študija:

  • magistrski izpit- priprava, predstavitev in zagovor teoretske magistrske naloge in magistrskega

Motto: Aut viam inveniam aut faciam /Pot bom našel ali naredil/

Delovanje

Delovanje visokošolskega zavoda usmerjajo Zakon o visokem šolstvu RS, Statut šole za risanje in slikanje, ustanovitvenim aktom in drugi akti šole, upoštevajoč dokumente Splošna deklaracija človekovih pravic, Bela knjiga o medkulturnem dialogu (EU), Agenda 2030, Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju (2020).

Delovanje zavoda je tako, da nadaljuje obveze ustanovitelja.


NAMEN, CILJI, VIZIJA, POSLANSTVO, STRATEGIJA

Namen, vizija, poslanstvo, cilji in organiziranost visokošolskega zavoda so jasno določeni in predstavljeni v aktih šole in javno objavljeni na spletni strani Šole za risanje in slikanje www.arthouse-si.com, v Predstavitvenem zborniku Šole za risanje in slikanje, na informativnih dnevih in informativnih urah ter na individualnih in skupinskih predstavitvah šole in programa. Iz poslanstva in vizije visokošolskega zavoda so jasno razvidni umetniško-izobraževalni cilji.

  • NAMEN

Šola za risanje in slikanje je bila ustanovljena z namenom visokošolskega izobraževanja na področju slikarstva

Šola je bila ustanovljena z namenom visokošolskega izobraževanja na področju slikarstva. Študijski program Slikarstvo je namenjen usposabljanju študentov s specifično likovno nadarjenostjo za samostojno ustvarjanje na področju slikarstva ter širšem področju lepih umetnosti in modernih vizualnih praks.

  • CILJI

Temeljni cilji Šole za risanje in slikanje so trije, ki so med seboj odvisni in prepleteni:

trdna likovna izobrazba

sposobnost reševanja zahtevnejših likovnih nalog

spoznavanje osnovnih paradigm in tehnologij umetniških praks 21. stoletja

Cilji so sposobnost diplomantovega zrelega in suverenega ustvarjanja na temelju trdne in temeljite likovne izobrazbe, pridobljene z ateljejskim, teoretskim in strokovnim delom, na osnovi katere diplomant gradi svoj likovni nazor; reševanja nalog pri delu v poklicih, ki zahtevajo likovno (pred)znanje in uporabo likovnih orodij; spoznavanje z osnovami tehnologij in paradigem, ki se jih uporablja pri sodobnih umetniških praksah v 21. stoletju.

Glavni cilji se ne spreminjajo, zastavljeni so bili že ob ustanovitvi, spreminjajo pa se lahko načini za doseganje etapnih ciljev, ki vodijo k uresničenju temeljnih ciljev.

  • VIZIJA

Vizija Šole za risanje in slikanje je postati najboljša umetniška šola, ki slikarstvo gradi in udejanja na žlahtnih zgodovinskih temeljih ter ga pretaka v sodobno likovne medije.

Šola za risanje in slikanje se bo še naprej trudila ostati, pomemben deležnik v splošnem kulturnem, likovnem in duhovnemu bogatenju posameznika in družbe kot take; prek inovativnih ustvarjalcev bo širila kulturna obzorja in tako neposredno prispevala k razvoju in ugledu naše družbe, prebujala bo ustvarjalno drznost in kreativnost.

Šola se bo še naprej trudila ohraniti trdno pozicijo na področju umetniškega izobraževanja, ki jo ima, kot prvi slovenski samostojni visokošolski zavod, ki izobražuje na področju slikarstva. Še naprej bo med drugim

gradila na zgodovinskem temelju slikarstva, najpopularnejše in globalne likovne zvrsti

izboljševala vsebine, ki omogočajo samo-promocijo diplomantov in magistrantov, in jih pripravljali na organiziran vstop v svet likovnih ustvarjalcev

  • POSLANSTVO

Poslanstvo Šole za risanje in slikanje je zidanje umetniške odličnosti.

Na Šoli za risanje in slikanje smo zavezani likovnemu. Slike, te alma mater vsega likovnega, ne razumemo zgolj kot zrcalo dogodka ali v posebnem mediju procesirano novo unikatno idejo, razumemo jo tudi kot podobo z estetsko vrednostjo, namenjeno duhovnemu uživanju, dojemanju in izražanju, omiki in kontemplaciji. Vrednotimo jo pótem temeljnih likovnih elementov, estetike umetniškega dela, pozitivnega nagovora človeka, izrazne in komunikacijske moči nagovora, moči časovno neomejenega kreativnega naboja. Vse to, potem slikarstva, ki je vso zgodovino človeštva najbolj priljubljena in razširjena ter najbolj bogata likovna zvrst, vstopa v široko paleto pestre likovne produkcije številnih drugih likovnih zvrsti.

V zvezi s sodobno umetnostjo se piše le o konceptih, sprehod skozi svetovne galerije pa nam nedvoumno izkaže, da je likovna odličnost predpogoj za delovanje v sistemu vizualne umetnosti.

Poslanstvo ni le učenje veščin in razvijanje študentovega ustvarjalnega potenciala v smislu kurikuluma, poslanstvo je tudi pot, kjer se v polju lepega, dobrega, estetskega, vsega, kar gradi človečnost dobrega človeka.

IZVAJANJE POSLANSTVA – PREDNOSTI ŠOLE ŽE OB NJENI USTANOVITVI

Osnovne prednosti Šole za risanje in slikanje, ki so bile vzpostavljene že ob sami ustanovitvi zavoda, z namenom čim bolj realnega izvajanja poslanstva in ciljev:

  • majhno število študentov

  • individualno vodenje študenta

  • osem-semestrski študij na 1. stopnji

  • velik nabor obštudijskih dejavnosti

  • predavanja iz ciklusa »Izbrana poglavja iz … »

  • originalni predmeti Likovne analize, Likovna zaznavanja, Umetniško-likovni projekt

  • možnost delnega vpliva študenta na nabor študijskih vsebin

Majhno število študentov na eni strani in veliko število predavateljev ateljejskega dela ustvarja izredno dobro razmerje/pogoje za delo, saj omogoča intenzivno individualno delo in delov v zelo majhnih skupinah.

Kot primer navajamo razmerje v letu 2019/20- predmet KRS

Razmerje med številom študentov in predavateljev pri predmetu Kreativno risanje in slikanje

Študijsko leto

Število študentov

na dodiplomskem študiju

Število predavateljev- visokošolskih učiteljev

Število predavateljev – asistentov

Skupno število izvajalcev KRS

2019 /2020

52

4

5

9

Razmerje

6:1 (6 študentov : 1 predavatelj)

Kot primer navajamo razmerje v letu 2019/20- vsi predmeti

Razmerje med številom študentov in predavateljev na Šoli za risanje in slikanje (vsi študenti dodiplomskega študija)

Študijsko leto

Število študentov

dodiplomskega študija

Število predavateljev- visokošolskih učiteljev

Število predavateljev – asistentov

Skupno število izvajalcev

2019 /2020

52

8

5

13

Razmerje

4:1 (4 študenti : 1 predavatelj)

Odločitev za osem-semestrski dodiplomski študij se je izkazala kot pravilna in premišljena odločitev. Pri vzgoji in izobraževanju na področju umetniških panog namreč izhajamo iz stalne navidezne dvojnosti med talentom in izobrazbo, a v resnici gre za stekanje in sožitje. Izhajamo iz predpostavke, da je talent brez izobraževanja zavrt, izobraževanje brez talenta pa prazno. Izobraževanje ni in ne more biti nadomestilo za talent, temveč prav obratno, izobraževanje talent aktivira. Učenje je nujni pogoj, da lahko talent sploh uporabljamo, da pride do izraza. Izobraževanje talent uvede in dejavno pripravi za vstop v delovni prostor stroke. Študij slikarstva je zelo poseben in kompleksen študij. Na osnovi lastnih izkušenj smo se za dosego predvidenih ciljev dodiplomskega študija odločili za osemsemestrski študij.

Nabor obštudijskih dejavnosti Šole je izjemno velik. Z njimi šola nadgrajuje umetniško in strokovno delo programa Slikarstvo. Smiseln nam je starodaven rek, ki pravi »Kar slišim, pozabim, kar vidim, si zapomnim, kar naredim, to razumem«.

Raziskovalen ustvarjalen duh izkazuje tudi motto Šole za risanje in slikanje, ki se glasi »Aut viam inveniam aut faciam« (Pot bom našel ali naredil).

»Izbrana poglavja iz … » so tudi ena od posebnosti šole. Predavanja »Izbrana poglavja iz…« smo vpeljali z namenom, da utrjujemo strokovno znanje študentov. Pozorni smo na vsebine, za katere so študenti med študijem izkazali poseben interes in jih pripravimo v sklopu izbranih predavanj. Vsebine predavanj nadgrajujejo vsebine študija.

Predmeti šole Likovne analize, Likovna zaznavanja, Umetniško-likovni projekt so originalni predmeti šole. Likovne analize so izviren predmet šole, ki ga ne izvaja nobeden soroden visokošolski zavod. Prek formalne likovne analize odkrivamo likovno zgradbo del različnih umetniških zvrsti in obdobij, kar študentu predstavlja najboljši način za poglobljeno likovno vrednotenje lastnega dela in del drugih ustvarjalcev. Razumevanje poglablja strokovni predmet Likovna zaznavanja, ki se ukvarja z bolj kompleksnimi zaznavami; predmet Likovno-umetniški projekt navaja študenta k reševanju kompleksnih likovno-projektnih nalog v daljšem časovnem obdobju (en projekt se izvaja dva semestra).

Možnost delnega vplivanje študenta na nabor študijskih vsebin je izkazana predvsem v tem, da študent teme posameznih seminarskih nalog in teme projektnih nalog predlaga sam in se že med študijem usmerja na področja/zvrsti/tehnike, ki so mu bližja ter tako še bolj profilira specifično nadarjenost.

  • IZVAJANJE POSLANSTVA PREK RAZLIČNIH DEJAVNOSTI

Svoje poslanstvo Šola za risanje in slikanje izvaja prek naslednjih dejavnosti:

študijskega programa Slikarstvo 1. stopnje

študijskega programa Slikarstvo 2. stopnje

obštudijskih dejavnosti (ex-tempore, kolonije, delavnice, ekskurzije, vodeni ogledi –

posameznih zbirk in razstav, ogledi muzejev, galerij in osebnih ter skupinskih predstavitev)

likovno-umetniške dejavnosti študentov in predavateljev

sodelovanja z drugimi zavodi, strokovnimi organizacijami in posameznimi strokovnjaki in

diplomanti šole

strokovnega dela > strokovna predavanja »Izbrana poglavja«

  • PODROBNEJŠA PREDSTAVITEV POSAMEZNIH OBLIK IZVAJANJA POSLANSTVA

Študijski program 1. stopnje sestavljajo ateljejski in teoretski predmeti.

Osnova ateljejskemu delu je Kreativno risanje in slikanje; dopolnjujeta ga Umetniško likovni projekt in Seminar Kreativnega risanja in slikanja ter predmeta Grafika in Barvne študije. Predmeti omogočajo znanja prostoročnega risanja in slikanja ter uporabo različnih tehnologij in orodij; učijo graditi likovni prostor in ga obvladovati potem različnih modelov nastalih v zgodovinskem obdobju likovne ustvarjalnosti in poustvarjalnosti, potem različnih opisnih in perspektivnih načinov, barvnih študij, anatomije in teoretičnih znanj predmetov Likovna teorija, Likovne analize, Zgodovina umetnosti, Moderna umetnost, Psihologija ustvarjalnosti, Likovna zaznavanja in Uvod v estetiko.

Študijski program 2. stopnje je izrazito projektno zasnovan. Študent pripravlja umetniški projekt, ki ga je predstavil ob vpisu. Predmeti so Likovno umetniški projekt, Slikarstvo z likovno analizo in Historična analiza vizualnih medijev.

Študijski program Slikarstvo 1. in 2. stopnje je torej ustvarjalno delo, spoj inventivnosti in likovnega mišljenja, kjer se s pomočjo teoretskega znanja in praktičnega, veščega uporabljanja orodij, razvijajo in nastajajo likovno umetniški izdelki, na osnovi doživljanja, pojmovanja in spozna(va)nja. Na tej osnovi Šola za risanje in slikanje gradi širok likovni koncept, kjer sta enakovredna elementa človek in njegov evklidski in imaginativen prostor.

OBŠTUDIJSKE DEJAVNOSTI– vrste obštudijskih dejavnosti so:

  • študijska potovanja

  • strokovne ekskurzije

  • delavnice

  • ex-tempore

  • kolonije

  • vodeni ogledi posameznih osebnih in skupinskih predstavitev

  • vodeni ogledi muzejev in pomembnih zbirk

  • vodeni ogledi predstavitev umetniškega dela študentov in predavateljev

Študijsko potovanje

Potovali smo na Kitajsko (Nantong) – skupna delavnica in skupna javna predstavitev Šole za risanje in slikanje, Fakultete za design in modno oblikovanje in Fakultete za slikarstvo Univerze v Nantongu- prvo mednarodno sodelovanje kitajskih likovnih fakultet s slovensko visoko šolo na skupnih delavnicah in skupni razstavi.

Strokovne ekskurzije- vodene strokovne ekskurzije

Benetke- Bienale v Benetkah (15x)

Firence (3x)

Rim (2x)

Toskana (4x) – Monteriggioni, Siena, Pisa, Lucca, San Gimignano, Volterra

London (2x)

Barcelona

Berlin

Zagreb (3x)

Dunaj (3x)

Delavnice

Posebne kitajske tehnike slikanja: doc. Huiqin Wang (3x)

Pastel: dr. Marin Berovič (3x)

Akvarel: dr. Marin Berovič (3x)

Grafika: MGLC – Grafični center Ljubljana

Grafika: Grafični studio Vinkuran

Grafika: delavnica z diplomiranima slikarjema Branetom Širco in Žigo Reharje

Mala šola grafike: dipl. slik. In restavrator Marko Butina (2x)

Fuzija stekla (5x): dipl. slik. Nada Debelić in predavatelji šole

Obdelava stekla in slikanje na steklo: dipl. slik. Nina Belič, in dipl. slik. Mia Belić ter oblikovalka Istra Toner

Keramika- dipl. slik. In keramičarka Nataša Prestor (3x)

Vodeni ogledi vodeni strokovni ogledi galerijskih zbirk, pod vodstvom strokovnjakov, predstavnikov institucij oziroma razstavišč

Moderna galerija– 4X

Narodna galerija– 5X

Mestna galerija– 2X

Slovenski etnografski muzej– 2X

Mestni muzej– 2X

Narodni muzej– 2X

Galerija Cankarjev dom– 5X

Galerija Klovičevi dvori, Zagreb– 2X

Narodna galerija (Zagreb)- 1X

Slovenski bienale ilustracije, Cankarjev dom– 5X

Vodeni ogledi- vodeni strokovni ogledi najpomembnejših zbirk, ali posameznih del pod strokovnim vodstvom predavateljev šole:

Bienale v Benetkah (15x)

Tate Britain, London (3x)

Tate Modern, London (3x)

National Gallery London (3x)

National Portrait Gallery, London (3x)

British Museum, London (3x)

Royal Academy of Arts, London (3x)

Galerija Uffizi, Firence (5x)

Galerija Pitti, Firenze (5x)

Mestna hiša v Sieni (3x)

Albertina, Dunaj (2x)

Palača Grassi, Benetke

Galerija Peggy Guggenheim, Benetke (3x)

Galerija »Galleria dell’accademia«, Firence

The Museo dell’Opera del Duomo, Firence

Umetniško delo

je zelo obširna in pomembna dejavnost šole, prek katere šola izkazuje svoje poslanstvo- ustvarjalnost predavateljev, slikarjev, študentov in diplomantov obeh stopenj. Umetniško delo se manifestira predvsem v obliki osebnih ali skupinskih predstavitev, tako v realnem, kot tudi v virtualnem polju.

Umetniško delo študentov

Na Šoli za risanje in slikanje spodbujamo študente k predstavitvam že v času njihovega študija, kar je ena od posebnosti šole. Pri izboru del, ki jih želi študent javno predstaviti, sodeluje mentor.

Predstavitve študentov- od ustanovitve do danes, v organizaciji Šole za risanje in slikanje

več kot 50 skupinskih predstavitev študentov na šoli (pregled dela ob zaključkih posameznih semestrov)

30 razstav na šoli ob zaključki koledarskega leta (odprte za javnost)

Galerija- Spomeniškovarstveni center, Ljubljana (5x)

Mestni Galeriji Ljubljana

Galerija ŠKUC

Galerija Španski borci (3x)

Galerija Laze (3x)

Slovenski etnografski muzej, Ljubljana (2x)

Razstavišče Ministrstva za obrambo, Ljubljana (3x)

Razstavišče Geoplin, Ljubljana (2x)

Razstavišče Ljubljanske banke, Trg Republike, Ljubljana

Galerija Grad Snežnik (2x)

Razstavišče Grad Otočec (2x)

Jelovškov likovni salon, Ljubljana (3x)

Galerija Agora, Ljubljana (4x)

Predstavitve študentov v sklopu delavnic in kolonij v organizaciji Šole za risanje in slikanje

15x Predstavitev na Sorici (sodelovanju z Društvom Groharjeva hiša, Sorica)

6x Galerija – Spomeniškovarstveni center, Ljubljana 

2x v Galeriji Laze

2x na Otočcu (Grad Otočec)

3x na Pokljuki (v sodelovanju: Ministrstvo za obrambo RS)

4x v Dolskem (Galerija 19)

3x v Vodolah (V sodelovanju vinarjev iz Vodol)

3x Galerija Celica, Ljubljana

3x ŠOU, Ljubljana

4x na Rabu

2x v Puli

3x v Krajnski gori

na Rodnem vrhu

v Bovcu

v Ospu

v Banjolah

v Medulinu

v Vodnjanu

Odmevnejše samostojne predstavitve študentov realizirane v času njihovega študija- izbor:

Aja Vesna Ginovska, 2007, Galerija- Spomeniškovarstveni center, Ljubljana

Teo Spiller: “Vsiljivci”, Kino Šiška, 2012, Ljubljana

Jur Samec: »Kokonizer«, 2015 , Galerija – Spomeniškovarstveni center, Ljubljana

Tina Fabjan in Mateja Gornik »Pogled v novo dimenzijo«, 2015, Galerija- Spomeniškovarstveni center, Ljubljana

Teja Krašek »Slike«, 2000, Agora, Ljubljana

Handi Behrič, » Slike« Kamnik, (2013)

Ana Vidmar »V tvojem pogledu«, Galerija Gorenje, Partizanska 12, Velenje (december 2015, januar 2016)

Domen Kotnik »V sprehodu« – likovna dela in predstavitev kratkega umetniškega filma »Voda«. Razstavišče KIZC MO RS, 2017

Polona Loborec: »Odmevi preteklosti«- Galerija Odprta obrobja, Murska Sobota

Priznanja za kakovostno umetniško-strokovno delo študentov

Kakovostno umetniško delo se izkaže tudi s podelitvijo priznanj za praktično in teoretsko delo; šola podeljuje Priznanja Šole za risanje in slikanje, Posebno priznanje Šole za risanje in slikanje. Do danes je priznanja prejelo več kot 50 študentov.

SEZNAM DOBITNIKOV PRIZNANJ – JANUAR 2021

Priznanje za odlično izvedbo nalog pri predmetu Kreativno risanje in slikanje – Mentorja Matic Kos in Mladen Jernejec

  • Radotić Karolina

  • Slabe Janez

  • Stanković Sara

  • Zovak Ljiljana

  • Mujanović Jasmina

Priznanje za odlično izvedbo izpitne naloge pri predmetu Psihologija ustvarjalnosti Mentor dr. Mitja Peruš

  • Rađen Ognjen

  • Črčinovič Krofič Vlasta

  • Mario de Trempis

  • Jukić Ana

Posebno priznanje za odličnost nalog pri predmetu Kreativno risanje in slikanje –  Mentorja Matic Kos in Mladen Jernejec

  • Bezjak Anja

  • Komočar Andreja

Posebno priznanje za animirani film Omnia – Mentor Mladen Jernejec

  • Potisek Nika

Posebno priznanje za animirani film One last time – Mentorica dr. Kiki Klimt

  • Sajnkar Maja

Posebno priznanje za odličnost izpitne naloge pri magistrskem predmetu Historična analiza vizualnih medijev – Mentor dr. Ernest Ženko

  • Jukić Ana

SEZNAM DOBITNIKOV PRIZNANJ – DECEMBER 2021

Priznanje za odličnost naloge Poletje 2021 – Mentorica Kiki Klimt

  • Romina Kovačič

Priznanje za odličnost izpita Likovna teorija – Mentorica Kiki Klimt

  • Radovan Vojvodić

Priznanje za odličnost likovnih del pri predmetu Kreativno risanje in slikanje – Mentorica Kiki Klimt

  • Ana Oblak

Posebno priznanje za odličnost likovnega projekta – predmet ULP – Mentorica Kiki Klimt

  • Karolina Radotić

Priznanje za odličnost diplomskega dela »Napaka« (2021, akril na platno, 100 x 300 cm) – Mentor Mladen Jernejec

  • Sara Stanković

Priznanje za uspešno delo pri predmetu Kreativno risanje in slikanje – Mentor Mladen Jernejec

  • Dinka Grlić

Priznanje za izpitni esej pri predmetu Zgodovina umetnosti-moderna umetnost – Mentorji Mladen Jernejec, Kiki Klimt, Boštjan Novak

  • Petra Kostanjevac

Priznanje za izpitno nalogo pri predmetu Zgodovina umetnostiMentorji Mladen Jernejec, Kiki Klimt, Boštjan Novak

  • Tina Karanović


SUMMA CUM LAUDE

Diploma SUMMA CUM LAUDE je najvišje višje priznanje Šole za risanje in slikanje. Podeljuje se jo za odličnost magistrskega izpita.

Šola za risanje in slikanje ima  devet nosilcev tega priznanja, ki ga po standardih za podelitev enači s Študentsko Prešernovo nagrado UL.

Nosilci priznanja summa cum laude so magistrice in magistri (po abecedi)

  • Behrič Handi

  • Boban Mirta

  • Kos Matic

  • Kotnik Domen

  • Kuruc Tina

  • Lobenwein Rihard

  • Loborec Polona

  • Rađen Ognjen

  • Spiller Teo

  • Vidmar Ana


Umetniško delo predavateljev – priznanje pomembnih umetniških del

Priznanje pomembnih umetniških del je najvišji umetniški naziv, ki ga podeljuje Šola za risanje in slikanje. Podeljuje se za umetniška področja, pri katerih je umetniška ustvarjalnost ključnega pomena.

Priznanje pomembnih umetniških del je v postopku za volitve v naziv enakovreden pogoj doktoratu znanosti in je pomembno za tista habilitacijska področja, pri katerih je tudi v izobraževalnem procesu umetniška ustvarjalnost ključnega pomena.

Podelitev priznanja, ki je pogoj za prvo izvolitev v naziv visokošolskega učitelja, velja za vse nadaljnje izvolitve v isti ali višji naziv na istem področju.

Umetniški ustvarjalci, ki v študijskem letu 2021/2022 na Šoli za risanje in slikanje vodijo umetniške predmete, in imajo priznanje pomembnih umetniških del so (po abecedi)

  • Handi Behrič

  • Mladen Jernejec

  • Domen Kotnik

  • Kiki Klimt

  • Polona Loborec

  • Teo Spiller


  • Asistentka, Ana Vidmar, magistrica likovne umetnosti, je v postopku pridobivanja priznanja pomembnih umetniških del.

  • Umetniško delo predavateljev in njihovi življenjepisi so predstavljeni na spletni strani šole (Predavatelji)


Sodelovanje z drugimi zavodi, strokovnimi organizacijami in posameznimi strokovnjaki, diplomanti šole

  • Sodelujemo z Narodnim muzejem Slovenije- pripravili smo trimesečno pregledno razstavo šole in številne spremljajoče aktivnosti študentov ob 30-letnici šole (opomba: zaradi epidemije predstavitev še ni izvedena)

  • S Fakulteto za arhitekturo v Ljubljani smo pripravili Dneve likovne teorije, posvečene slikarju in teoretiku dr. Milanu Butini.

  • 20 let redno letno sodelujemo z Društvom Groharjeva hiša na Sorici

  • Sodelujemo s Kulturnim in izobraževalnim središčem Kvartirna hiša v Celju

  • Zavod ima podpisano namero o sodelovanju z Univerzo v Novi Gorici

  • Zavod redno sodeluje z Galerijo spomeniškovarstvenega centra v Ljubljani, kjer periodično predstavlja svojo letno produkcijo in izbrana dela študentov

  • Sodelujemo s »Keramično delavnico, vaškim muzejem in galerijo Laze« in pripravljamo šolo keramike za naše študente

  • Sodelujemo z »Atelje Nada Debelić« kjer pripravljamo delavnico fuzija stekla (Rab)

  • Sodelujemo z »Atelje Nina Belić« in »Atelje Istra Toner« in pripravljamo delavnici slikanje na steklo in obdelave stekla v Puli in Medulinu

  • Z Ministrstvom za obrambo RS sodelujemo pri izobraževanju slikarjev, pripadnikov SV. Izobraževanje poteka v v času kolonij, kjer sodelujejo tudi naši študenti; skupaj s slikarji amaterji SV sodelujemo na predstavitvah v razstavišču Ministrstva za obrambo.

  • S SEM (Slovenskim etnografskim muzejem) smo pripravili že dve razstavi študentov; študenti so s SEM sodelovali tudi v projektu 6 +1, projektu slikarke H. Wang

  • Sodelujemo s skupnostjo vinarjev iz Vodol; pripravili smo 3 ex-tempore na temo trgatev in dela javno prikazali v Vodolah.

  • Z društvom Exlibris Sloveniae smo pripravili razstavo ex-librisov

  • Posebne izobraževalne dni smo pripravili za Ljubljansko Banko in Ministrstvo za obrambo.

  • Posredno sodelujemo s številnimi drugimi razstavišči, galerijami in organizacijami prek naših študentov in diplomantov, ki jih podpiramo predvsem v obliki strokovnih predstavitev na odprtjih razstav.

  • Z različnimi institucijami smo posredno povezani tudi prek delovanja (projekti, predstavitve, predavanja) naših predavateljev slikarjev in predavatelji strokovnih predmetov.

Strokovno delo in strokovna predavanja

Šola opravlja delo na svojem strokovnem področju, s čimer zagotavlja aktualnost in uporabnost znanj, ki jih študenti tekom izobraževanja dobijo. Neprenehoma se prilagajamo izzivom, ki jih vnaša digitalna doba. Posebna skrb je namenjena dopolnjevanju študijskih vsebin z zahtevanimi novodobnega ustvarjalnega pristopa, torej premika v virtualno sfero. Ob nekaterih izvirnih vsebinah našega kurikuluma, je nedvomno največja posebnost nabor strokovnih predavanj (»Izbrana poglavja iz …«), ki so namenjena aktualiziranju študijskih vsebin. Predavanja izvajajo predavatelji šole in drugi ugledni vabljeni strokovnjaki in našo diplomanti. Posebnost izbranih predavanj je tudi to, da so praviloma odprta za vse študente šole včasih pa tudi za vabljeno javnost.

Do danes smo pripravili več kot sto strokovnih predavanj.

Nekatera predavanja se zaradi aktualnih vsebin izvedejo večkrat. Skupaj z ponovljenimi predavanji je bilo vseh predavanj več kot stopetdeset.

Kot primer pestrosti vsebin navajamo nekatera starejša:

Smisel življenja, psihologija in umetnost (dr. Vid Pečjak)

Osnovni parametri, ki so pomembni pri ustvarjanju in vizualnemu branju likovnih del (Darko Slavec)

Marketinški aspekti v likovni dejavnosti (dr. Besim Spahić)

Evklidska paradigma (dr. Ernest Ženko)

Vidno zaznavanje – zavestna izkušnja in možgani (dr. Mitja Peruš)

Izzven krščanskega humanizma v slikarstvu 16. stoletja (dr. Lev Menaše)

Vsega so krivi operosi in nadvojvoda Ferdinand (Brane Kovič)

Ofelija (dipl. slik. Aja Vesna Ginovska)

Vse o papirju (dipl. slik. Jur Samec)

Matija Jama (dr. Mirko Juteršek)

Oblikovanje stekla (Tanja Pak)

Interakcija kroja in telesa – likovna teorija in moda (dr. Tanja Podbevšek)

Film, montaža (Zlatjan Čučkov)

Direktor fotografije (Rado Likon)

Spalci (Mladen Jernejec)

Likovna teorija in likovno delo Damiana Hirsta (Matic Kos)

Položaj slikark v 19. stoletju: družbeni in socialni status, njihova dela in življenje (dr. Vesna Kamin Kajfež)

O fotografiji- teoretski pogled (dr. Ernest Ženko)


STRATEGIJA

Strateški načrt je uresničevanje namena, vizije, poslanstva in ciljev programa, ter skrb za razvoj in organiziranost zavoda.

Pri strateškem načrtovanju smo posebno pozorni tudi na trajnostno naravnanost, kjer imamo v mislih:

  • skrb za zagotavljanje visoko umetniško in strokovno razvitega kadra, predanega delu na šoli in za delo ustrezno nagrajenega

Vsi predavatelji so predani svojemu delu. Posamezni visokošolski učitelji, ki so nosilci in izvajalci programa so sodelovali pri ustanavljanju šole, pripravi predmetnika in učnih načrtov. Njihova pripadnost šoli je izrazita; prejemajo ustrezno nagrado in šola jih podpira pri umetniškem in strokovnem snovanju in jim omogoča nabave materialov in modernih orodij, ki so nujno potrebne za izvajanje programa šole v tej digitalni dobi (nakupi ustreznih platform za online predstavitve in delo; programi za oblikovanje, foto, video, film; udeležba na seminarjih in izobraževanjih in podobno). Predavatelji lahko na predlog šole ali sami izberejo obliko dodatnega izobraževanja in za pomoč zaprosijo šolo.

  • etikovisoki standardi delovanja in poslovanja, človekove pravice, upoštevanje vseh deležnikov pri izvedbi in upravljanju zavoda:

vsi deležniki so zavezani k delovanju v skladu z načeli dokumenta »Splošna deklaracija človekovih pravic« in »Listina evropske unije o temeljnih pravicah« ter vseh v družbi sprejetih norm in demokratičnih vrednot in bontona; k temu se predavatelji zavezujejo tudi v pogodbi o delu/sodelovanju, študenti pa prek posameznih izjav na vpisnem listu.

  • ohranjanju konkurenčnosti v polju likovnega (slikarskega) izobraževanja:

zavezani smo sliki; kot smo že zapisali, slike ne razumemo zgolj kot zrcalo dogodka ali v posebnem mediju procesirano novo unikatno idejo, razumemo jo tudi kot podobo z estetsko vrednostjo, namenjeno duhovnemu uživanju, dojemanju in izražanju, omiki in kontemplaciji. Za razliko od drugih izvajalcev podobnih programov našega programa ne delimo na slikarski in novodobno-medijski del, ker slikarstvo vidimo kot obvezno podstat vsega likovnega, torej tudi novodobnih vizualnih medijev. Kot taki, smo vedno konkurenčni v polju likovnega izobraževanja.

  • transparentnost poslovanja:

informacij o našem delu so odprte vsem deležnikom, tako predavateljem, upravi in študentom; delovanje je širši javnosti razvidno tudi iz naše spletne strani www.arthouse-si.com

  • vzpostavljanju partnerskih odnosov za dosego čim boljših ciljev šole:

partnerske odnose vzpostavljamo s posamezniki, organizacijami in ustanovami

  • vključevanje v razvoj družbe z željo po čim boljšem razvoju kulturne sfere: najpomembnejši segment vključevanje predstavljajo diplomanti šole in predavatelji slikarji, ki vstopajo v slovenski in globalni likovni prostor; predavatelji ne-likovnih strok vstopajo vsak prek dosežkov v svojih disciplinah v splošni kulturni in strokovni prostor

  • varstvo okoljazaščita in ohranjanje okolja, procesi zmanjšanje porabe energije, vode, zmanjšanje odpadkov in emisij, reciklaža:

priprava in izvedba izobraževanj o perečih temah 21. stoletja; teme varstva okolja kot obveznih naloge študijskega programa Kreativnega risanja in slikanja; kompleksne naloge znotraj projektov predmeta Umetniško-likovni projekt; predavanja o posebnih umetniških zvrsteh land -art, eco-art, vse to tudi z namenom, da se študent zave moči umetniškega dela, ki lahko kritično in odmevno opozarja na varstvo okolja in predstavlja angažiran likovni klic ozaveščanja o ekološki škodi.

  • Posebnost strateškega načrtovanja na Šoli za risanje in slikanje

Šola za risanje in slikanje je posebna tudi v tem, da so umetniki in strokovnjaki, ki so sodelovali pri njenem oblikovanju, tudi izvajalci predmetov, za katere so pripravili učne načrte.

Strategija enosti kontinuitete vizije se izkazuje še s tem, da se kot predavatelji, izvajalci programa, v delo šole vključujejo diplomanti Šole za risanje in slikanje.

Vstop šestih summa cum laude magistrantov in asistentov v sistem izobraževanja Šole za risanje in slikanje, pomeni uresničitev enega od dolgoročnih strateških ciljev.

Bivši mentoriranci predstavljajo izvrsten mentorski kader, ki so dozoreli v samoevalvacijskih procesih šole v času študija; kot taki lažje razumejo, spremljajo in sodeluje pri strateškem načrtovanju.

Vsi predavatelji imajo vpogled v delo drug drugega.

Vsak posamezen predavatelji ateljejskih predmetov vpogled v delo kolegov, ki vodijo isti predmet in vpogled v delo kolegov, predavatelje strokovnih predmetov; vsi predavatelji strokovnih predmetov imajo vpogled v delo kolegov slikarjev.

Strateški načrt je pregleden, vključuje vse deležnike, izvajanje je lahko nadzorovati in sproti neposredno vplivati na potek izboljšav, saj se najboljše rešitve lahko sproti uvajajo in (samo)nadzorujejo.


KAKO DELUJEMO

Zavod je dobro organiziran. Organiziranost zavoda je razvidna že iz statuta.

Organi Šole so: dekan, senat, akademski zbor, upravni odbor, študentski svet.

Sestava organov in sodelovanje študentov v organih šole je razvidno tudi iz spletne strani šole www.arthouse-si.com

  • Dekan – dekan je samostojen pri svojem delu. Ima pooblastila in odgovornosti v skladu z ustanovitvenim aktom Šole in je strokovni vodja in poslovodni organ. Dekan ima pristojnosti za sprejemanje odločitev, ki se nanašajo na sklenitev in prenehanje delovnih razmerij visokošolskih učiteljev in drugih sodelavcev, potrebnih za izvajanje programov Šole in opravil materialnega poslovanja Šole, ki so potrebna za tekoče nemoteno delovanje programov.

  • Prodekan- imenuje ga dekan. S pisnim pooblastilom dekana ima prodekan lahko iste pravice in dolžnosti.

  • Senat- sestavljajo redni profesorji in drugi visokošolski učitelji in strokovni sodelavci Šole. Dekan je član senata. Člani so voljeni za dobo štirih let z možnostjo podaljševanja statusa.

  • Upravni odbor (UO)- je organ upravljanja Šole. Skrbi za zadeve materialne narave in nemoteno poslovanje Šole. Sestava UO zasebnega visokošolskega zavoda se določi z ustanovitvenim aktom. Dekan je član UO.

  • Študentski svet sestavljajo predstavniki študentov in daje mnenje zlasti o zadevah, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti študentov in izvaja program interesnih dejavnosti študentov Šole. Študentski svet izvoli predsednika in podpredsednika, lahko pa tudi različne odbore.

  • Akademski zbor sestavljajo vsi visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci. Pri njegovem delu sodelujejo tudi predstavniki študentov tako, da je njihovo število najmanj ena petina članov akademskega zbora.

Samoevalvacija je v zadnjem evalvacijskem obdobju je potekala uspešno, tudi zaradi trdne notranje organiziranosti zavoda; ta je pregledna, jasno opredeljene so pristojnosti, naloge in dolžnosti vodstva, vseh zaposlenih in študentov. Vsi deležniki so enakopravno sodelovali v evalvacijskem procesu.

Organigram

Prodekan

Upravni odbor

Strokovne službe

Študentski svet

Akademski zbor

      

Dekan

<

>

Senat

       

Komisija za spremljanje kakovosti

Habilitacijska komisija

Komisija za promocijo

Komisija za študijske zadeve

Komisija za umetniško-strokovno dejavnost

Struktura zavoda omogoča ugotavljanje potreb vseh deležnikov. Njihove potrebe se ugotavljajo:

  • sproti (sprotna evalvacija)

  • iz poročil in sklepov senata

  • iz poročil in sklepov drugih komisij

  • iz (samo) evalvacijskih poročil

  • na tedenskih kolegijih predavateljev ateljejskih predmetov iz ugotovitev

  • rednih mesečnih sestankov dekana s predavatelji

  • iz poročil študentskega sveta

  • iz sklepov senata (s predstavniki študentov)

  • individualno v pogovoru dekana s predavatelji, študenti in drugih posameznih deležnikov

  • na nagovoru dekana ob redni letni predstavitvi del študentov ob zaključku koledarskega leta

Na Šoli za risanje in slikanje se dobro zavedamo, da pravice in obveznosti same po sebi, zapisane v aktih, še ne pomenijo dobrega delovanja katerekoli ustanove, četudi je ta zelo majhna.

Vseeno pa je velikost zavoda Šola za risanje in slikanje zelo pomembna danost, ki vpliva na preglednost zakonodaje in s tem seznanjanje vseh deležnikov z akti šole, poznavanja pravilnikov in boljše seznanjanje študentov s pravicami in dolžnostmi. Šola za risanje in slikanje je najmanjši visokošolski zavod.

Kombinacija tega dejstva in specifičnega načina izvajanja programa (individualno, majhne skupine, prisotnost več predavateljev pri eni skupini, prisotnost predavatelja teoretskih predmetov pri ateljejskem delu) predstavlja neprestan pretok informacij po zgradbi deležnikov, tako vertikalno, kot horizontalno. Te specifike so razvidne tudi iz drugih standardov (kadri, študenti, samoevalvacija).

Pravice in obveznosti na Šoli za risanje in slikanje se aktivirajo, kot moralna načela, in se prepletajo v vsakodnevnem življenju šole zaradi izjemne prepletenosti delovanja vseh struktur, zaradi specifičnega izvajanja programa in majhnosti zavoda.

Iz razpredelnic je razvidna maloštevilčnost deležnikov šole in številčna vpetost v strukture šole:

Struktura šole – kot primer struktura v 2018-19 – študenti

Vsi deležniki

Vsi študenti I. + II. st.

Predavatelji

Strokovni sodelavci

Zunanji sodelavci

60

11

4

1

Struktura šole – kot primer struktura v 2018-19 – študenti

Struktura organov šole – notranja organiziranost

Dekan

Prodekan

Senat

Upravni odbor

Študentski svet

Strokovne službe

Zunanji sodelavci

1

2

11

3

3

4

1

Študenti v organih šole

Študenti v organih šole

Senat

Komisija za spremljanje kakovosti

Komisija za umetniško-strokovno dejavnost

Komisija za študijske zadeve

Komisija za promocijo

Študentski svet

Predstavniki v ŠOU

2

2

1

1

1

3

1

Tudi v vse druge komisije, ki jih ustanovi dekan, se voli študente.

SPREMLJANJE URESNIČEVANJA ZASTAVLJENIH CILJEV STRATEŠKEGA NAČRTOVANJA Spremljanje uresničevanja ciljev je preverjanje kakovosti izvajanja umetniškega in strokovnega dela:

  • Mentorstvo

Na Šoli za risanje in slikanje mentorstvo predstavlja eno od najpomembnejših oblik izobraževanja in eden od najboljših načinov vpogleda v uresničevanje ciljev oziroma strateškega načrtovanja.

Mentorstvo na umetniškem študiju Šole za risanje in slikanje je izrazito diaden proces- mentor mentorirancu svetuje, pojasnjuje, ga vodi, usmerja in v njem prebuja vedoželjnost, vse z namenom, da mentoriranec lažje doseže svoje cilje.

Mentorstvo je povezano z dialogom, razvijanjem posameznika, kritičnosti in samokritičnosti tako, da študenta vodimo po polju znanja in ga usmerjamo na karierno pot.

Umetnik je posameznik, ki je s svojim delom neprestano izpostavlja svoje ideje, misli in znanje- neprestano se izobražuje in hkrati osebnostno razvija. Izobraževanje na osnovi talenta, študijskega programa in kakovostnega mentorstva je bistven pogojev uspešnosti umetnika diplomanta in jedro, ki ga s samostojnim izobraževanjem vse življenje nadgrajuje v dinamični informacijski družbi.

Mentorstvo je proces, ki ga spremljamo predvsem z metodo sprotne evalvacije.

  • Sprotna evalvacija mentorstva

je najbolj primerna oblika evalvacije mentorstva, če upoštevamo naravo umetniškega študija. Sprotna evalvacija mentorju in mentorirancem omogoča takojšnje uskladitve in prilagoditve ter takojšnje izboljšanje kakovosti dela in učenja. Sprotna evalvacija poteka na osnovi povratnih informacij oziroma rezultatov dela mentorirancev. Predloge za izboljšanje svojega dela mentoriranec sprejema sproti, prav tako, kot sprejema informacije o manj primernih rešitvah. Mentor spodbuja tudi samoevalvacijo mentorirancev. Komunikacija na osnovi odprtega in odkritega pogovora onemogoča morebitne nesporazume.

  • Končna evalvacija mentorstva

je zadnji del mentorskega procesa, ko zbiramo podatke o kakovosti mentorskega procesa. Posebej se zbirajo dosežki izobraževanja- doseganje kompetenc.

Narava umetniško-ustvarjalnega študija in izjemna fleksibilnost (tudi izrazita majhnost) visokošolskega zavoda omogočata, da je pot k cilju na vsakem koraku pregledna in merljiva. Skrbno spremljanja kakovosti dela omogoča hitro in učinkovito takojšnje ukrepanje.

V spremljanje uresničevanja zastavljenih ciljev so vključeni vsi deležniki izobraževanja.

Spremljanje uresničevanja zastavljenih ciljev strateškega načrtovanja omogoča tudi način transparentnega dela na šoli. Posebnost je to, da ima vsak predavatelji ateljejskih predmetov vpogled v delo kolegov, ki vodijo isti in soroden predmet- to velja tudi za predavatelje strokovnih predmetov. Pri taki preglednosti je strateški načrt vedno spremljan, pregleden, vključuje vse deležnike, izvajanje pa je lahko nadzorovati in sproti neposredno vplivati na potek izboljšav. Rešitve lahko sproti uvajajo in (samo)nadzorujejo.

Do danes smo bili vedno uspešni v tem, da smo cilj, ki smo ga strateško nadzorovali, tudi dosegli.

  • Evalvacije

  • Zavod sproti spremlja in izboljšuje kakovost na osnovi sprotne, redne in občasne samoevalvacije ter ugotovitev zunanjih evalvacij.

Evalvacije predstavljajo dober uvid v delo šole.

  • Evalvacija na šoli za risanje in slikanje

Na Šoli za risanje in slikanje evalvacijo razumemo kot vrednostno sodbo in instrument za orodje za ugotavljane kakovosti minulega in trenutnega dela; na osnovi ugotovitev evalvacij pripravljamo in načrtujemo prihodnje delo.

  • Samoevalvacija

Samoevalvacija je postopek samoocenjevanja. Z njegovo pomočjo načrtno in sistematično pridobivamo podatke o kakovosti svojega dela. Samoevalvacija je mehanizem, ki šoli omogoča, da sama, s svojimi lastnimi viri od znotraj zboljša kakovost svojega dela tako, da poišče odgovore na različna pomembna vprašanj. Temeljni namen samoevalvacije je torej zagotavljanje in zviševanje kakovosti dela šole.

  • Zunanja evalvacija

Zunanja evalvacija je proces, ko pri evalvaciji sodelujejo zunanji strokovnjaki, oziroma organizacije, je njihova vloga v bistvu pomoč pri izpeljavi evalvacije.

  • Sprotna evalvacija

Sprotna evalvacija vsakega dela je najbolj primerna vrste evalvacija, ko upoštevamo naravo umetniškega študija in strokovnega dela

Šola je zelo majhen zavod z zelo trdno formalno zgradbo. Dobro sodelovanje vseh predavateljev, vodstva ter drugih neposredno ali posredno vključenih v proces evalvacije omogoča specifičen način dela. Delo na šoli je izrazito pregledno, tudi zaradi majhnosti šole in števila študentov. Sprotna evalvacija mentorju omogoča takojšnje uskladitve in prilagoditve ter takojšnje izboljšanje kakovosti dela in učenja. Sprotna evalvacija poteka na osnovi povratnih informacij oziroma rezultatov. Predloge za izboljšanje svojega dela deležnik sprejema sproti, prav tako, kot sprejema informacije o manj primernih rešitvah. Komunikacija na osnovi odprtega in odkritega pogovora onemogoča dobro delo.



SAMOEVALVACIJSKO POROČILO ZA ZADNJE EVALVACIJSKO OBDOBJE

Študijska leta (2016/17, 2017/18, 2018/19, 2019/20, 2020/21)

Samoevalvacijsko poročilo je obravnaval senat Šole za risanje in slikanje in ga sprejel na svoji seji 1. 10. 2020. Z ugotovitvami so seznanjeni vsi deležniki- organi šole. Poročilo je javno predstavljeno na spletni strani šole. Odgovorna oseba, ki je pripravila poročilo je Mladen Jernejec, dekan.

Na Šoli za risanje in slikanje kakovost minulega in tekočega dela ugotavljamo s pomočjo samoevalvacije – na osnovi ugotovitev pripravljamo in načrtujemo prihodnje delo.

SPREMLJANJE DEJAVNOSTI IN IZBOLJŠEVANJA ZA DOSEGANJE CILJEV OD ZADNJE AKREDITACIJE ZAVODA

Študijski program Slikarstvo

Iz evalvacijskega poročila je razvidna analiza našega dela v zadnjem obdobja. Detajlno smo predstavili tudi način, kako smo realizirali priložnosti za izboljšanje, dokumentirane na osnovi predhodnega evalvacije in vključene v strateški načrt zadnjega evalvacijskega obdobja.

Predmet evalvacije

Obravnavali in presojali smo:

  • vsebine študijskega programa

  • ustreznost izvajanja programa

  • uspešnost študentov

  • zadostnost kadrovskih virov in materialnih virov

  • umetniško dejavnost zavoda

ter naredili zaključke.

  • VSEBINE ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA SLIKARSTVO

Vsebine predmetov odražajo namen in cilje programa.

Vsebine se v zadnjem evalvacijskem obdobju v osnovi niso spreminjale.

Dopolnjevale so se s vsebinami, ki smo jih izvajali, kot ukrepe na ugotovitve predzadnjega evalvacijskega obdobja.

Kaj smo dodali v učne načrte?

Predmet

Dodane obveznosti

Dodano v »metode poučevanja in učenja«

Dodano v »literatura«

Kreativno risanje in slikanje (KRS)

Poletna naloga/kompleksna naloga poletnega semestra – eksterier

Virtualni atelje in virtualne učilnice; uporaba spletnih platform in online aplikacij pri učenju; uporaba spletne galerije; skupna predavanja iz ciklusa Izbrana poglavja za vse študente

Dodani novi knjižni viri

Seminar kreativnega risanja in slikanja (SKRS)

Umetniška knjiga

Virtualni atelje in virtualne učilnice; uporaba spletnih platform in online aplikacij pri učenju; uporaba spletne galerije; skupna predavanja iz ciklusa Izbrana poglavja za vse študente

Dodani novi knjižni viri

Umetniško-likovni projekt (ULP)

Obvezna konzultacija z mentorjem pred pričetkom dela

Virtualni atelje in virtualne učilnice; uporaba spletnih platform in online aplikacij pri učenju; uporaba spletne galerije; skupna predavanja iz ciklusa Izbrana poglavja za vse študente

Dodani novi knjižni viri

Barvne študije (BŠ)

Dodani načini izvedbe nalog

Virtualni atelje in virtualne učilnice; uporaba spletnih platform in online aplikacij pri učenju; uporaba spletne galerije; skupna predavanja iz ciklusa Izbrana poglavja za vse študente

Dodani novi knjižni viri

Grafika (G)

Preimenovanje v ustreznejše ime = Protografika

Virtualni atelje in virtualne učilnice; uporaba spletnih platform in online aplikacij pri učenju; uporaba spletne galerije; skupna predavanja iz ciklusa Izbrana poglavja za vse študente

Dodani novi knjižni viri

Uvod v estetiko (UVE)

Ogledi filmov

Virtualni atelje in virtualne učilnice; uporaba spletnih platform in online aplikacij pri učenju; uporaba spletne galerije; skupna predavanja iz ciklusa Izbrana poglavja za vse študente

Dodani novi knjižni viri

Likovna teorija (LT)

Ob teoretski nalogi tudi oddaja praktičnega dela /slike na izpitu LT

Virtualni atelje in virtualne učilnice; uporaba spletnih platform in online aplikacij pri učenju; uporaba spletne galerije; skupna predavanja iz ciklusa Izbrana poglavja za vse študente

Dodani novi knjižni viri

Likovne analize (LA)

Poudarjena formalna likovna analiza

Virtualni atelje in virtualne učilnice; uporaba spletnih platform in online aplikacij pri učenju; uporaba spletne galerije; skupna predavanja iz ciklusa Izbrana poglavja za vse študente

Dodani novi knjižni viri

Psihologija ustvarjalnosti (PU)

Temeljna literatura: Vid Pečjak- Psihološka podlaga vizualne umetnosti

Virtualni atelje in virtualne učilnice; uporaba spletnih platform in online aplikacij pri učenju; uporaba spletne galerije; skupna predavanja iz ciklusa Izbrana poglavja za vse študente

Dodani novi knjižni viri

Likovne zaznave (LZ)

Možnost nabora vsebin za izpitno nalogo po predlogu študenta

Virtualni atelje in virtualne učilnice; uporaba spletnih platform in online aplikacij pri učenju; uporaba spletne galerije; skupna predavanja iz ciklusa Izbrana poglavja za vse študente

Dodani novi knjižni viri

Zgodovina umetnosti (ZU)

Sprememba nosilcev in izvajalcev predmeta

Virtualni atelje in virtualne učilnice; uporaba spletnih platform in online aplikacij pri učenju; uporaba spletne galerije; skupna predavanja iz ciklusa Izbrana poglavja za vse študente

Dodani novi knjižni viri

Zgodovina umetnosti- moderna um. (ZU MU)

Sprememba nosilcev in izvajalcev predmeta

Virtualni atelje in virtualne učilnice; uporaba spletnih platform in online aplikacij pri učenju; uporaba spletne galerije; skupna predavanja iz ciklusa Izbrana poglavja za vse študente

Dodani novi knjižni viri

  • USTREZNOST IZVAJANJA PROGRAMA, ZADOSTNOST KADROVSKIH VIROV IN MATERIALNIH VIROV, UMETNIŠKA DEJAVNOST ŠTUDENTOV

Ustreznost izvajanja programa

Zagotovljeni so visokošolski učitelji in sodelavci ter znanstveni delavci za kakovostno opravljanje pedagoškega, raziskovalnega in drugega dela.

Predavatelji šole pokrivajo vsa študijska področja- v študijskem letu 2021/22 so to:

dr. Ernest Ženko, dr. Mitja Peruš, dr.Kiki Klimt

Zlatjan Čučkov, Domen Kotnik, Mladen Jernejec, Teo Spiller , Boštjan Novak, Polona Loborec, Handi Behrič , Ana Vidmar

Zagotovljeni so nepedagoški delavci za učinkovito pomoč in svetovanje.

Za delo referata in tajništva je odgovoren dekan. Referat in tajništvo za svoje administrativno delo najemata zunanje sodelavce po potrebi.

Pogodbo o sodelovanju imamo z diplomirano bibliotekarko, za likovno tehnologijo sodelujemo s strokovnjakom likovne tehnologijo; delo IT opravlja IT strokovnjak.

Vse druge strokovnjake najemamo po potrebi (računovodstvo, pravno službo, tehnično-vzdrževalno podporo, čistilni servis in drugo.

Z vsemi nepedagoškimi delavci in zunanjimi sodelavci sodelujemo že od ustanovitve.

Zagotovljene so vrste in ustreznost pomoči ter svetovanja študentom in drugim deležnikom

Tutorstvo

Tutorstvo je sistematično in organizirano nudenje pomoči študentom pri študiju ter njihovem strokovnem in umetniškem razvoju. Koordinator tutorstva je dekan.

Tutor je lahko učitelj ali študent.

Glavne naloge tutorja učitelja: študentom svetuje glede študija, izbire predmetov, nadaljevanja študijske poti in kariernih možnosti; nudi pomoč pri reševanju študijske ali druge problematike, ki se pojavi med študijem

Glavne naloge tutorja študenta: študentom svetuje glede študijskih in drugih tematik ter situacij, jih seznanja s pravicami in dolžnostmi

  • Uvajalno tutorstvo

Pomoč novo vpisanim študentom pri uvajanju na delo v novem

  • Predmetno tutorstvo

Dodatna pomoč študentom pri razumevanju in osvajanju študijske snovi pri posameznih predmetih.

  • Tutorstvo za tuje študente

Pomoč tujim študentom pri premagovanju privajanju na novo (kulturno, študijsko) okolje.

  • Tutorstvo za študente s posebnimi potrebami

Pomoč študentom pri prilagajanju in vključevanju v študentsko življenje; pomoč pri študijskih dejavnostih, ki jih sami ne zmorejo opraviti.

  • Tutorstvo za informacijske vire

Pomoč pri iskanju informacijskih virov.

  • Pomoč pri umetniško-strokovnem delu (od načrtovanja do izvedbe (rešitve) likovnega problema

  • Tutorstvo za študente s posebnim statusom

  • Usmerjanje študentov pri pridobitvi posebnega statusa, koriščenju pravic in izpolnjevanju obveznosti ter pomoč pri vključevanju v študijsko življenje in del

  • Visokošolski učitelji in sodelavci, strokovni sodelavci

Šola vsem deležnikom nudi ustrezno pomoč pri njihovem pedagoškem delu,

Visokošolski zavod študentom zagotavlja ustrezno pomoč in svetovanje.

pomoč pri študiju

tutorski sistem,

mentorstvo v različnih oblikah,

pomoč pri vključevanju študentov v znanstveno, strokovno, raziskovalno oziroma umetniško dejavnost visokošolskega zavoda;

priznavanje znanj, spretnosti in veščin, pridobljenih na drugih visokošolskih zavodih;

pomoč pri učinkovitem organiziranju študentov in uveljavljanju njihovih pravic,

svetovanje študentom pri načrtovanju njihove poklicne poti

Študenti imajo zagotovljene ustrezne razmere umetniško delo

Umetniško delo

je zelo obširna in pomembna dejavnost šole, prek katere šola izkazuje svoje poslanstvo- ustvarjalnost predavateljev, slikarjev, študentov in diplomantov obeh stopenj. Umetniško delo se manifestira predvsem v obliki osebnih ali skupinskih predstavitev, tako v realnem, kot tudi v virtualnem polju.

Umetniško delo študentov

Na Šoli za risanje in slikanje spodbujamo študente k predstavitvam že v času njihovega študija, kar je ena od posebnosti šole. Pri izboru del, ki jih želi študent javno predstaviti, sodeluje mentor.

Predstavitve študentov – od ustanovitve do danes

  • več kot 50 skupinskih predstavitev študentov na šoli (pregled dela ob zaključkih posameznih semestrov)

  • 30 razstav na šoli ob zaključki koledarskega leta (odprte za javnost)

  • Galerija- Spomeniškovarstveni center, Ljubljana (5x)

  • Mestni Galeriji Ljubljana

  • Galerija ŠKUC

  • Galerija Španski borci (3x)

  • Galerija Laze (3x)

  • Slovenski etnografski muzej, Ljubljana (2x)

  • Razstavišče Ministrstva za obrambo, Ljubljana (3x)

  • Razstavišče Geoplin, Ljubljana (2x)

  • Razstavišče Ljubljanske banke, Trg Republike, Ljubljana

  • Galerija Grad Snežnik (2x)

  • Razstavišče Grad Otočec (2x)

  • Jelovškov likovni salon, Ljubljana (3x)

  • Galerija Agora, Ljubljana (2x)

Predstavitve študentov v sklopu delavnic in kolonij

  • 15- krat predstavitev na Sorici (KD Groharjeva hiša)5- krat Galerija- Spomeniškovarstveni center, Ljubljana (5x)

  • 2-krat v Galeriji Laze

  • 2-krat na Otočcu (Grad Otočec)

  • 3-krat na Pokljuki

  • 4-krat v Dolskem (Galerija 19)

  • 2-krat v Vodolah (Dom vaščanov Vodole)

  • 3-krat Galerija Celica

  • 3-krat ŠOU, Ljubljana

  • 4-krat na Rabu

  • 2-krat v Puli

  • v Banjolah

  • v Medulinu

  • v Vodnjanu

Odmevnejše samostojne predstavitve študentov realizirane v času njihovega študija- izbor:

  • Aja Vesna Ginovska, 2007, Galerija- Spomeniškovarstveni center, Ljubljana

  • Jur Samec: »Kokonizer«, 2015 , Galerija- Spomeniškovarstveni center, Ljubljana

  • Tina Fabjan in Mateja Gornik »Pogled v novo dimenzijo«, 2015, Galerija- Spomeniškovarstveni center, Ljubljana

  • Teja Krašek »Slike«, 2000, Agora, Ljubljana

  • Handi Behrič, » Slike« Kamnik, (2013)

  • Ana Vidmar »V tvojem pogledu«, Galerija Gorenje, Partizanska 12, Velenje (december 2015, januar 2016)

  • Domen Kotnik »V sprehodu« – likovna dela in predstavitev kratkega umetniškega filma »Voda«. Razstavišče KIZC MO RS, 2017

  • Polona Loborec: »Odmevi preteklosti«- Galerija Odprta obrobja, Murska Sobota

Študenti imajo zagotovljene ustrezne razmere za strokovne in obštudijske dejavnosti.

Zavod poleg izvajanja študijskega programa za namene omogočanja ustreznega strokovnega, umetniškega in raziskovalnega dela študentov vzpostavlja redne stike s posameznimi strokovnjaki, ki predavajo sorodne vsebine.

V ta namen strokovnega sodelovanja in dodatnega izobraževanja študentov Šola za risanje in slikanje pripravlja predavanja z imenom”Izbrana poglavja iz…”, kjer se študenti seznanjajo z izbranimi vsebinami. Pripravili smo prek petdeset predavanj, odprtih tudi za širšo javnost, ki so jih izvedli predavatelji ugledni strokovnjaki. Posamezna predavanja pripravijo tudi predavatelji šole in sicer iz strokovnih področij, ki niso zajeta v program šole. Predstavljamo nekaj zanimivejših tem: Smisel življenja, psihologija in umetnost (dr. Vid Pečjak); Osnovni parametri, ki so pomembni pri ustvarjanju in vizualnemu branju likovnih del (Darko Slavec); Marketinški aspekti v likovni dejavnosti (dr. Besim Spahić); Evklidska paradigma (dr. Ernest Ženko); Vidno zaznavanje – zavestna izkušnja in možgani (dr. Mitja Peruš); Slika 2000 (Milan Zinajić); Izzven krščanskega humanizma v slikarstvu 16. stoletja (dr. Lev Menaše); Vsega so krivi operosi in nadvojvoda Ferdinand (Brane Kovič); Ofelija (dipl.slik. Aja Vesna Ginovska); Vse o papirju (dipl.slik. Jur Samec); Matija Jama (dr. Mirko Juteršek); Oblikovanje stekla (Tanja Pak); Interakcija kroja in telesa – likovna teorija in moda (dr. Tanja Podbevšek); Film, montaža (Zlatjan Čučkov); Direktor fotografije (Rado Likon); Spalci (Mladen Jernejec); Likovna teorija in likovno delo Damiana Hirsta (Matic Kos)

Sodelovanje s strokovnjaki je vzpostavljeno tudi prek delavnic, ki smo jih organizirali:

– delavnica keramike: keramičarka in dipl.slik. Nataša Prestor

– delavnica fuzije stekla: dipl.slik. Nada Debelić, dipl. slik. Nina Belić

– posebne kitajske tehnike slikanja: doc. Huiqin Wang

– pastel: dr. Marin Berovič

– akvarel: dr. Marin Berovič

– grafika: MGLC – Grafični center

– grafika: elavnica z diplomiranima slikarjema B. Širco in Ž. Reharjem

– Mala šola grafike: akadem.slik. in restavrator Marko Butina

Sodelovanje z drugimi zavodi je redno.

Zavod je redno sodeloval z Galerijo spomeniškovarstvenega centra v Ljubljani, kjer je redno predstavljal svojo letno produkcijo in izbrana dela študentov.

Redno sodelujemo z “Keramično delavnico, vaškim muzejem in galerijo Laze” in pripravljamo šolo keramike za naše študente.

Z Ministrstvom za obrambo RS sodelujemo pri izobraževanju slikarjev- pripadnikov SV;

izobraževanje poteka v času kolonij, kjer sodelujejo tudi naši študenti; skupaj s slikarji amaterji SV sodelujemo na predstavitvah v razstavišču Ministrstva za obrambo.

S Fakulteto za arhitekturo v Ljubljani smo pripravili Dneve likovne teorije, posvečene slikarju in teoretiku dr. Milanu Butini.

S SEM (Slovenskim etnografskim muzejem) smo pripravili že dve razstavi študentov; študenti so s SEM sodelovali tudi v projektu 6+1 in pri projektu slikarke H. Wang.

Sodelujemo s skupnostjo vinarjev iz Vodol; pripravili smo 3 ex-tempore na temo trgatev in dela javno prikazali v Vodolah.

Z društvom Exlibris Sloveniae smo pripravili razstavo ex-librisov.

Posebne izobraževalne dni smo pripravili za Ljubljansko Banko in Ministrstvo za obrambo.

Posredno sodelujemo s številnimi drugimi razstavišči, galerijami in organizacijami prek naših študentov in diplomantov, ki jih podpiramo predvsem v obliki strokovnih predstavitev na odprtjih razstav.

Z različnimi institucijami smo posredno povezani tudi prek delovanja (projekti, predstavitve, predavanja) naših predavateljev slikarjev in predavatelji strokovnih predmetov.

Do danes smo pripravili (izbor):

– prek 90 internih šolskih pregledov tekoče produkcije ob polletju in ob zaključku študijskega leta, skupinskih in samostojnih predstavitev študentov ali posameznikov (na Šoli za risanje in slikanje, Galeriji spomeniškovarstvenega centra, Kulturnem domu Španski borci, Mestni galeriji v Ljubljani, Galeriji 19, Galeriji Laze, Razstavišču Geoplin, Deželnem dvorcu, v društvu Groharjeva hiša-Sorica in drugod)

– študijsko potovali na Kitajsko (Nantong) in sodelovali z nantonško univerzo na delavnicah, ki so bile pripravljene na Oddelku za slikarstvo in Fakulteti za design in modno oblikovanje nantonške univerze;

– slovensko moderno študijsko ustvarjalnost smo predstavili na skupni razstavi treh visokih šol.

– pripravili likovne kolonije na Sorici, Pokljuki, Otočcu, Ljubljani, Dolskem, Puli in drugod

– pripravili in strokovno vodili ekskurzije v Firence, Toskano, Benetke, London, Barcelono, Zagreb, Dunaj

– pripravili strokovne oglede posameznih galerij in vodili po razstavah v Tate Britain in Tate Modern v Londonu, National Gallery v Londonu, Galeriji Uffizi in Pitti v Firencah, Mestni hiši v Sieni, Albertini na Dunaju, Narodni galeriji in Moderni galeriji v Ljubljani, Narodni galerije v Zagrebu, Galeriji Klovićevi dvori v Zagrebu, Palači Grassi v Benetkah in po 15-tih beneških bienalih

– pripravili ex tempore v Ljubljani, Dolskem, Otočcu

– soustanovili ex-tempore na Rabu: zavod je posredni soustanovitelj ex-tempora Felix Arba

Na formalni in neformalni sodelujemo z

– galerijami, institucijami ali posamezniki registriranimi za opravljanje dejavnosti na področju kulture;

– s firmami (izobraževanja po meri)

– strokovnimi združenj

– državnimi ustanovami

Študenti sodelujejo pri vrednotenju ter posodabljanju vsebin in izvajanja dejavnosti visokošolskega zavoda.

Študenti tekom študijskega procesa lahko aktivno sodelujejo pri oblikovanju poslanstva, strateških usmeritev, pri samoevalvaciji visokošolskega zavoda in študijskih programov ter pri njihovem spreminjanju. To jim omogočajo statut in akti šole. Na pobudo šole se predstavnike vabi na seje senata in drugih organov. O načrtovanju umetniške dejavnosti so študenti neposredno obveščeni v času izvajanja študijskega dela ali posredno z uporabo bloga, e-pošte in na druge načine. Mnenja in predloge študentov dobi šola v realnem času in jih v skladu z možnostmi tudi upošteva. Več je razvidno iz samoevalvacijskega poročila.

Študenti so ustrezno zastopani v vseh organih fakultete. Svoje mnenje lahko posredujejo prek študentskega sveta ali predstavnikov v šolskih organih. Mnenja se podaja v pogovoru na rednih mesečnih online sestankih šole s študenti, na individualnih konzultacijah; mnenje je razbrati tudi iz anket, ki dosežejo največ študentov. Ankete se obravnavajo v okviru samoevalvacijskega poročila.

Strateški načrt nastaja v sklopu organov šole, v katerih so zastopani tudi študenti.

Visokošolski zavod zagotavlja primerne prostore in opremo za izvajanje svoje dejavnosti.

Zavod deluje na lokaciji Brnčičeva 31, Ljubljana, kje je za študij na razpolago 250 m2 zračnih in svetlih prostorov za

  • ateljejsko delo

  • referat/tajništvo

  • predavalnico s knjižnico

  • depo, čajno kuhinjo, sanitarije, izplakovalnik za barve

Svetli ateljeji so opremljeni z vso potrebno opremo. Imajo veliko oken in se hitro lahko prezračijo. Na šoli sta tudi dve klimatski napravi, vsi prostori pa so ogrevani z radiatorji.

Na šoli sta tudi dva seta za prvo pomoč in seznam klicnih številk za nujne primere.

Pri svojem delu zavod uporablja sodobno računalniško podprto informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, učno tehnologijo in opremo.

  • Pedagoško in strokovno delo

Za potrebe izvajanja programa Slikarstvo je na voljo opremljena predavalnica z AV opremo Oprema: računalnik z računalniško projekcijo, laserska kazala, dia-projektor, grafoskop, episkop, stena piši-briši, prenosno projekcijsko platno, kasetofon, samostoječi prenosljivi tabli, table, radio-kasetnik. Študentom so na voljo tudi trije računalniki in WI-FI.

  • Ateljejsko delo

Za potrebe ateljejskega dela sta na razpolago dva ateljeja. Atelje je po potrebi tudi predavalnica.

Oprema: slikarska stojala, stojke, slikarske zložljive stojke, stoli, omarice in omare za shranjevanje materiala, delovne mize in premične slikarske mizice, napenjalni nosilni okvirji različnih velikosti, risalne deske in slikarske deske, napenjalni papir, lepila, noži za papir, gobe, krede, plastične vedrice, samostoječa svetila, španske stene, podij, prenosna svetila, pisarniški materiali, prenosna svetila, kaloriferji in premični električni radiatorji.

Zagotovljene so prilagoditve študentom z različnimi oblikami invalidnosti.

Za študente s posebnimi potrebami šola izvaja individualen študij (ki se ne odvija na šoli).

Trenutno je na šolo vpisan en študent s posebnimi potrebami.

Knjižnica visokošolskega zavoda ima ustrezno študijsko, strokovno in znanstveno literaturo ter zagotavlja kakovostne knjižnične storitve.

Knjižnico postopoma gradimo od ustanovitve naprej. Študentom se ni potrebno vpisati. Izposojo oziroma knjižnico ureja in vodi strokovna sodelavka, diplomirana bibliotekarka Daniela Jaklič, ki študentom tudi svetuje; najpogostejša so iskanja umetnostno-zgodovinskih strokovnih del in diplomskih ter magistrskih nalog. Knjižničarka izvaja tudi inventuro.

Študenti so knjižnico v predhodni evalvaciji označili kot dobro.

Knjižnica je odprta v času vodenega ateljejskega dela (ki se vsako leto določi z urnikom) in sicer dvakrat tedensko, praviloma ob sredah in četrtkih.

Na razpolago je tudi e-knjižnica (PC)- COBISS

Opazen pa je prehod na e-knjižnice, pri študentih vseh starosti.

Pojasnilo

Odkar se študij izvaja kot izredni izposoja v knjižnici šole rahlo upada. Krepi pa se delo v virtualnem okolju. Opažamo, da narašča obisk lokalnih knjižnic (naši študenti so iz vse države), kar gre tudi pripisati delu v virtualnem okolju. To okolje omogoča online sprotna posvetovanja študentov z mentorji (individualne konzultacije), ki študente usmerjajo k iskanju gradiva v lokalnem okolju.

Gradiva za vse predmete so objavljena na blogu šole.

Študenti so informirani o brezplačnem dostopu do ustreznih gradiv v knjižnicah:

  • NUK

  • Knjižnica ALUO

  • Moderna Galerija

  • Druge knjižnice

Knjižnica na šoli se neprestano dopolnjuje in ureja in študijska gradiva so študentom brezplačno dostopna

Šola ima pogodbo o delu s knjižničarko, diplomirano bibliotekarko, ki ima visoko izobrazbo in opravljena oba izpita (strokovnim bibliotekarskim in izpitom s področja vzgoje in izobraževanja)

Šola spremlja potrebe po znanju in zaposlitvene potrebe v okolju. Zagotavlja informacije o zaposlitvenih možnostih na področjih, ki so primerna kompetencam oziroma učnim izidom diplomantov.

Kako se vpenjamo v okolje

Šola za risanje in slikanje je institucija nacionalnega pomena, ki skrbi za razvoj slovenske slikarske in širše likovno-umetniške ustvarjalnosti, bogati domačo in širšo kulturno sfero ter dviga nivo likovno-umetniške stroke.

V okolje se vpenjamo z izvajanjem svojega poslanstva:

  • študijskega programa Slikarstvo 1. stopnje

  • študijskega programa Slikarstvo 2. stopnje

  • obštudijskih dejavnosti (ex-tempore, kolonije, delavnice, ekskurzije, vodeni ogledi –

  • posameznih zbirk in razstav, ogledi muzejev, galerij in osebnih ter skupinskih predstavitev) likovno-umetniške dejavnosti študentov in predavateljev

  • sodelovanja z drugimi zavodi, strokovnimi organizacijami in posameznimi strokovnjaki in diplomanti šole

  • strokovnega dela – strokovna predavanja »Izbrana poglavja«

  • Študijski programa Slikarstvo 1. stopnje in študijskega programa Slikarstvo 2. stopnje

Šola izvaja visokošolski študijski program Slikarstvo, ki je v celoti zavezan likovni umetnosti. Program je zastavljen je tako, da njegovo poslanstvo ni le učenje veščin in razvijanje študentovega ustvarjalnega potenciala v smislu kurikuluma, temveč je tudi pot, ki vodi v polje lepega, dobrega, estetskega, vsega, kar gradi človečnost dobrega človeka.

Vpetost v okolje dosegamo s slikarstvom, ki je vso zgodovino človeštva najbolj priljubljena in razširjena ter najbolj bogata likovna zvrst, ki vstopa v široko paleto pestre likovne produkcije vseh drugih likovnih zvrsti.

Umetnik vstopa v vsakdanjo prakso, torej vse dejavnosti in opravila, ki nam v vsakdanjem življenju služijo razreševanje običajnih življenjskih situacij, s katerimi se moramo ukvarjati, da lahko normalno živimo- vstopa s svojo produktivno umetniško prakso, ki ne sprejema sveta le vizualno; likovno umetnik duhovno predela videno in ustvari novo možnost videnega, prikazuje in raziskuje obliko in išče bistvo naše pojavnosti.

Gradnja takih modelov možnega, je najpomembnejše, kar umetnik-slikar vpenja v okolje. To je zaposlitev slikarja in potreba po takem znanju oziroma potreba po takih diplomantih je stalna.

  • Obštudijske dejavnosti, sodelovanja z drugimi zavodi, strokovnimi organizacijami in posameznimi strokovnjaki in diplomanti šole in strokovnega dela – strokovna predavanja »Izbrana poglavja iz …«

tudi predstavljajo bistvene načine vpenjanja v okolje.

SPREMLJANJE POTREB PO ZNANJU IN ZAPOSLITVENIH POTREB OKOLJA

Diplomirana slikarka/diplomirani slikar je predvsem umetniški poklic, ki ni sistemsko formiran in nima posebnega delovnega mesta.

Cilji Šole za risanje in slikanje so sposobnost diplomantovega zrelega in suverenega ustvarjanja na temelju trdne in temeljite likovne izobrazbe, reševanja nalog pri delu v poklicih, ki zahtevajo likovno (pred)znanje in uporabo likovnih orodij, spoznavanje z osnovami tehnologij in paradigem, ki se jih uporablja pri sodobnih umetniških praksah v 21. stoletju.

Dejstvo je, da se potrebuje vse več poklicev, kjer se uporablja likovna znanja, saj informacijska družba temelji predvsem na vidnemu- prav tako družba potrebuje predvsem vizualne načine oglaševanja. Praktično vsak nov medij odpre nove likovne izzive. Vizualna komunikacija je postala globalno, univerzalno komunikacijsko sredstvo in likovna stroka je v nenehnem razvoju.

Informacije o zaposlitvi diplomantih zavod pridobiva:

  • status je razviden že ob vpisu (podatki z vpisnega lista Šole za za risanje in slikanje)

  • informacije o zaposlitvi se pridobijo z vprašalniki o statusu diplomantov, ki se sicer posredujejo Zavodu za statistiko

  • z občasnimi anketiranjem in poizvedbami na neformalen način

  • informacije se pridobijo v krogu alumni kluba

  • USPEŠNOST ŠTUDENTOV

V spodnji tabeli prikazujemo uspešnost študentov pri ateljejskem predmetu kreativno risanje in slikanje (KRS)

Iz tabele lahko zaključimo, da se študenti uspešno razvijajo pri predmetu Kreativno risanje in slikanje – ocena se izboljšuje iz leta v leto.

POVPREČNE OCENE PREDMETA KRS

SPREMLJANJE POVPREČNE OCENE PREDMETA KRS ENEGA LETNIKA V ŠTIRIH LETIH

1. letnik

št. leto 2017/18

2. letnik

št. leto 2018/19

3. letnik

št. leto 2019/20

4. letnik

št. leto 2020/21

8,10

8,4

8,9

9,3

Primerjava štirih letnikov v študijskem letu 2020/21- predmet KRS

POVPREČNE OCENE PREDMETA KRS PO LETNIKIH V 2020/21

SPREMLJANJE POVPREČNE OCENE ŠTIRIH LETNIKOV V ENEM LETU

1. letnik

št. leto 2020/21

2. letnik

št. leto 2020/21

3. letnik

št. leto 2020/21

4. letnik

št. leto 2020/21

število študentov

14

12

13

14

povprečna ocena po letniku

7,9

8,6

8,5

9,3

Iz tabele lahko zaključimo, da se študenti uspešno umetniško razvijajo pri predmetu Kreativno risanje in slikanje

PREHODNOST

SPREMLJANJE PREHODNOSTI V ŠTIRIH ZAPOREDNIH LETIH – EN LETNIK, PRVI VPIS 2017/18

Število vpisanih študentov

1. letnik

št. leto 2017/18

2. letnik

št. leto 2018/19

3. letnik

št. leto 2019/20

4. letnik

št. leto 2020/21

16

14

14

14

Vpisanih v višji let.

Vpisanih v višji let.

Vpisanih v višji let.

absolventov

14

14

14

14

Dva študenta od šestnajstih nista zaključila 1. letnika. 14 študentov je napredovalo v drugi, tretji in četrti letnik.

Odstop oziroma izpis se na Šoli za risanje in slikanje se praviloma zabeleži v 1. letniku.

Prehodnost od drugega letnika naprej je praviloma 100%. To je razvidno tudi iz spodnje tabele:

PREHODNOST

SPREMLJANJE PREHODNOSTI V ENEM ŠTUDIJSKEM LETU- 4 LETNIKI, ŠTUDIJSKO LETO 2017/18

1. letnik

št. leto 2017/18

2. letnik

št. leto 2017/18

3. letnik

št. leto 2017/18

4. letnik

št. leto 2017/18

ŠTEVILO ŠTUDENTOV V LETNIKU

16

13

12

14

Vpisanih v 2. let

.

Vpisanih v 3. let.

Vpisanih v 4. let.

Vpis absolventa

14

13

12

14

Dva študenta od šestnajstih nista zaključila 1. letnika. V drugi letnik je napredovalo 14 od 16 študentov. Iz drugega, tretjega in četrtega letnika so v višje letnike napredovali vsi študenti.

Na tem mestu povzemamo najpomembnejše ugotovitve predzadnje evalvacije in predstavljamo, kako smo v zvezi s tem ukrepali v zadnjem evalvacijskem obdobju in s tem predstavimo tudi časovnico strateškega načrtovanja izboljšav.

Časovni trak uresničevanja sklepov oziroma uresničevanje priložnosti za izboljšanje dela predstavlja obdobje od ene evalvacije do druge.

Ugotovitve predzadnje evalvacije, kot priložnosti za izboljšanje, so bile:

  • da se slabša kulturna pismenost mlajših študentov, ki se neposredno po srednji šoli vpisujejo na visokošolski študij

  • da je računalniška pismenost povprečna

  • da imajo malo povprečno osnovno znanje razumevanje evklidskega in likovnega prostora s pomočjo linearne perspektive

  • Ugotovljena je bila slabša kulturna pismenost študentov, ki se z vidika šole kaže, kot slabše poznavanje splošnega kulturnega, predvsem likovno-umetniškega okolja, tako svetovnega, kot domačega (globalna vas in domače okolje).

Slabša računalniška pismenost v našem primeru pomeni, da študenti ne poznajo in niso vešči uporabiti avtomatiziranih neplačljivih orodij za postavitev spletnih strani ali ustreznih avtomatiziranih neplačljivih platform za predstavitev umetniških del (virtualnih galerij).

S tem pa je tesno povezano tudi poznavanje načinov vstopa v svetovni likovno-umetniški prostor.

Slabše razumevanje linearne perspektive je pričakovano, saj se risanje (z uvodom v deskriptivo in perspektivo) ohranja le v kurikulumu posameznih umetniških srednjih šol.

Te ugotovitve je Komisija za kakovost predstavila senatu šole 30. 9. 2016.

Senat je sklenil, da so ugotovljena dejstva obveza in priložnost za takojšnje ukrepanje; sprejel je naslednje sklepe, ki predstavljajo priložnost za izboljšanje:

  1. nabor nalog tem pri predmetu umetniško-likovni projekt naj črpa tudi iz splošne svetovne likovno umetniške zgodovine baze

  2. v sklopu izbranih predavanj (predavanja »izbrana poglavja iz…«) naj se še naprej izvajajo teme, ki dopolnjujejo študijski program in približujejo študentu globalni kulturni prostor

  3. poletna naloga naj bo v prihodnje tematsko povezana z domačim kulturnim okoljem

  4. študentom naj se približa vstop v globalno okolje

  5. študentom naj se pomaga pri vzpostavljanju avtomatiziranih neplačljivih spletnih strani in platform

  6. v sklopu izbranih predavanj (predavanja »izbrana poglavja iz…«) naj se, ob temah določenih z učnim načrtom predmeta kreativno risanje in slikanje in se izvedejo dodatne teme o osnovni gradnji likovnega prostora

  7. pri ateljejskem delu naj se poudarijo učenja osnov perspektive

Konkretni ukrepi na osnovi sklepov senata predstavljajo priložnosti za izboljšanje, ki smo se jih lotili na sledeč način:

  1. nabor nalog tem pri predmetu Umetniško-likovni projekt naj črpa tudi iz splošne svetovne likovno umetniške zgodovinske baze

Pri predmetu Umetniško likovni projekt, smo z vidika splošne kulturne razgledanosti (kulturne pismenosti) določili in razširili teme projektnih nalog na likovno-umetniško zgodovinsko bazo. Določili smo nekaj klasičnih antičnih tem (Midas, Prometej, Evridika, Faeton …). Hkrati smo spodbujali izbor različnih likovnih tehnik izvedbe naloge.

Za boljšo vpetost v domače okolje smo vpeljali projektno nalogi Moj dom – kronologija nekega izkustva in Moje kulturno okolje, za boljše spremljanje in vključevanje v svet kulturnih informacij pa projektno nalogo Dnevna novica.

Opomba: pri predmetu Umetniško likovni projekt se projektna naloga izvaja prek celega leta.

  1. V sklopu izbranih predavanj (predavanja »Izbrana poglavja iz…«) naj se še naprej izvajajo teme, ki dopolnjujejo študijski program in približujejo študentu globalni kulturni prostor

  • V sklopu predavanj Izbrana poglavja smo za širjenje spoznanj posameznih najpomembnejših svetovnih avtorjev pripravili naslednja predavanja za širjenja duha in obzorij:

  • Jernejec: Spalci- motiv spanja v slikarstvu

  • Jernejec: Likovna analiza slike P. Konincka An Extensive Landscape With A River

  • Jernejec: Likovna analiza slike Les chataigniers a Osny (Camille Pissarro)

  • Jernejec: Likovna analiza slike Mr. and Mrs. Andrews (Thomas Gainsborough)

  • Jernejec: Likovna analiza slike L’escarpolette (Jean-Honore Fragonard)

  • Jernejec: Korenine moderne umetnosti- 2. polovica 19. stoletja

  • Jernejec: Slikarstvo trdega roba

  • Kos: Sodobna umetnost

  • Kos: Damien Hirst

  • Kos: Jeff Koons

  • Kos: Harmonija in gestualnost v slikarstvu

Za poglabljanje strokovnih znanj pa smo pripravili:

  • Čučkov: Mala šola filma I in Dokumentarni film

  • Klimt: Frekvenca barve in njen odnos do svetlobe

  • Klimt: Geometrija – skrivni jezik slike

  • Jernejec: Cangiante, Unione, Chiaroscuro, Sfumato

  • Jernejec: ”Trompe l’oeil, grisaille, cameo, intaglio”

  • Kos: Likovna analiza s pomočjo grafov

  • Kos: Analize- zlati rez in fraktalnost

  • Kos Kvaliteta in evalvacija kreativnega risanja in slikanja

  • Peruš: Razvoj duha – iz davnine

  • Peruš: Spremenjena stanja zavesti

  • Peruš: Transcendentalna mistična izkušnja in ozadje

  • Novak: Stilizacija z abstraktnim ključem

  • Novak: Risanje figure- princip mehkega sedla

  1. Poletna naloga naj bo v prihodnje tematsko povezana z domačim kulturnim okoljem

  • Za boljšo vpetost v domače okolje in hkratno seznanjanje z svetovno kulturno dediščino najpomembnejših slikarskih stvaritev smo že pred časom vpeljali tako imenovano Poletno nalogo. Motiv zajema iz tega, kar označuje kulturni prostor posameznika.

Opomba: Poletna naloga je zelo kompleksno likovno delo, ki se izvaja v poletnih mesecih

  1. Študentom naj se približa vstop v globalno okolje

Eno pomembnejših znanj umetnika za suveren vstop v domače in globalno umetniško polje v obdobju moderne informacijske dobe je njegovo znanje (samo)promocije in odnosov z javnostmi, ki so potrebni za vodenje zahtevnih projektov ter možnosti uporabe sodobnih komunikacijskih tehnologij in storitev v ta namen.

Predavanja Tea Spilerja

Šola je pripravila šest video predavanj Tea Spillerja, ki so našim študentom vidna tudi na spletni strani YouTube, izvedena so bila tudi na šoli.

  • Predstavitev za 21. stoletje – Umetnost novih medijev (v predavanju se študent spozna z modernimi oblikami in tehnologijami za javno predstavitev)

  • Promocija in odnosi z javnostmi (kako ta splošna znanja izkoristiti tudi za (samo)promocijo lastne usvarjalnosti)

  • Artist statement– Kako in zakaj pisati o sebi (koristna pomoč pri pisanju o sebi in konkuriranju na razpisih in pripravi vlog in zaprosil)

  • Prakse in paradigme sodobne umetnosti

  • Vpliv tehnologij na sodobno umetnost

  • Spletna umetnost

  1. Študentom naj se pomaga pri vzpostavljanju avtomatiziranih neplačljivih spletnih strani in platform

Šola je pripravila seznam neplačljivih spletnih strani in platform in ga objavila na blogu in predstavila na več informativnih urah. Delo je opravil asistent Handi Behrič, ki je študentom v pomoč in oporo s strokovnimi nasveti. Seznam je objavljen na blogu.

  1. V sklopu izbranih predavanj (predavanja »Izbrana poglavja iz…«) naj se, ob temah določenih z učnim načrtom predmeta Kreativno risanje in slikanje, predstavijo dodatne teme o osnovni gradnji likovnega prostora

Ob ateljejskem delu smo, ob temah določenih z učnim načrtom programa Slikarstvo, v tekočem študijskem letu 2020/2021, predstavili tudi naslednja predavanja:

  • 31. 5. – K. Klimt: Grafična novela; vizualno pripovedovanje zgodb – pregled sodobnih avtorjev ki knjigo uporabljajo za pripovedovanje svojih zgodb. Poudarek na vizualno zanimivih in inovativnih primerih.

  • 14. 6. – B. Novak: Likovna harmonija (Poglavja iz kompozicije 1.del: likovni kontrasti, likovna interprertacija, likovno bistvo, redukcija, stilizacija v okviru kontrasta, razmerje realno : likovno)

  • 19. 7. – K. Klimt: Pomen geometrija in števil v slikarstvu ali kaj sveta geometrija je? Veda o številih, kot kvalitativni vsebinski aspekt vizualne govorice in pomen geometrije za vizualnega ustvarjalca. Pregled uporabe le teh skozi zgodovino in kako uporabiti ta aspekt vizualne govorice v svojih slikah.

  • 26. 7. – B. Novak: Principi zagotavljanja enotnosti (Poglavja iz kompozicije 2.del: integracija, delitev; geometrične sheme, nevidni povezovalci (diagonala, zlati rez, mreža, krog, spirala); gradacija vizualnih zaznav

  • 8. – K. Klimt: Kompozicija, kot bazično sredstvo sporočanja- pregled grajenja kompozicija od srednjega veka do modernizma. Različne oblike kompozicij in njihova vizualna govrica.

  • 23. 8. – B. Novak: O izražanju gibanja v slikovnem polju – vidiki gibanja; iluzija in realno gibanje (poteza); nevidni mehanizmi; ‘kadriranje’, nevidne črte; zgodovinski primeri.

  • 20. 9. – K. Klimt: Delovni procesi raznih umetnikov (Leonardo, Constable, Matisse…)- pregled ustvarjalnih procesov različnih avtorjev, njihov odnos do skice, način razvoja slik, projektov in njihov odnos do likovnih elementov.

  • 27. 9. – B. Novak: Likovna anatomija človeške figure– možne likovne interpretacije, volumen, tektonika, logika zgradbe; vrste spojev, prehodov; vizualno pomembne mišice in kosti; kriterij vživljanja v figuro, iskanje izraza (npr. roke, glave, giba itd.)

  1. Pri ateljejskem delu naj se poudarijo učenja osnov perspektive

  • Pri ateljejskih predmetih smo dodatno obravnavali vsebine osnov deskriptive in perspektive;

  • Oblikovanje prostora smo poudarjali na vsakem delu Virtualnega ateljeja (online predavanj)

Priložnosti za izboljšanje smo celovito in dobro izkoristili.

Upoštevali smo vse sklepe senata, ki so bili sprejeti na osnovi poročila evalvacij pred letom 2017. Trdno delo je imelo odmev že v treh letih.

Z enostavno metodo smo preverili uspešnost dveh izpitov iz teoretskega predmeta Zgodovina umetnosti in dveh izpitov ateljejskega predmeta Kreativno risanje in slikanje. Razlika je opazna, lahko sklepamo, da je višje povprečje ocen posledica ukrepov.

Število študentov na izpitu

Predmet

Povprečna ocena

21

Zgodovina umetnosti

2017

7,9

21

Zgodovina umetnosti

2020

8, 6

Število študentov na izpitu KRS

Število študentov na izpitu

Predmet

Povprečna ocena

41

Kreativno risanje in slikanje

2017

7,7

41

Kreativno risanje in slikanje 2020

8, 2

ANALIZE IZSLEDKOV ANKET IN DRUGIH OBLIK SPREMLJANJA DIPLOMANTOV VISOKOŠOLSKEGA ZAVODA

Šola je že ob ustanovitvi pripravila koledar in urnik izvedbe programa, ki je omogočal študij tudi zaposlenim. Večina diplomantov je bila zaposlena že ob vpisu. Od začetka izvajanja bolonjskega študija, ki se izvaja kot izredni študij, pa so skoraj vsi diplomanti ob vpisu tudi že zaposleni.

Približno desetina diplomantov se po dokončanju vpiše pedagoške predmete predmetni učitelj likovne vzgoje.

Po naših podatkih študenti diplomanti opravljajo dela v sledečih poklicih: oblikovalec vizualnih komunikacij, fotograf, ilustrator, animator, delavec v grafični režiji, drugi grafični

poklici v vizualnih medijih, umetniški fotograf, modni fotograf, tiskar, sitotiskar, galerist, restavrator, modni oblikovalec, snemalec, kamerman, masker itd.;

Pestrost poklicev izkazuje temeljito podstat programa, katerega vsebine diplomant lahko uporabi v široki paleti poklicev.

  • Informacije o zaposlitvi diplomantih zavod pridobiva:

  • status je razviden že ob vpisu (podatki z vpisnega lista Šole za za risanje in slikanje)

  • informacije o zaposlitvi se pridobijo z vprašalniki o statusu diplomantov, ki se sicer posredujejo Zavodu za statistiko

  • z občasnimi anketiranjem in poizvedbami na neformalen način

  • informacije se pridobijo v krogu alumni kluba

  • 14. septembra 2019 je bila izvedena telefonska anketa. Anketirali smo zadnjih 40 diplomantov, ki so študij zaključili v 2017/18 in 2018/19. Zanimalo nas je:

– status diplomantov ob vpisu in status ob dokončanju študija

– ali so zaposleni na širšem področju, kjer se zahteva visokošolsko likovno (pred)znanje

– ali so se na Šolo vpisali na lastno pobudo ali na pobudo delodajalca

Ugotovitev: ob vpisu je bilo zaposlenih 36 od 40 diplomantov; ob dokončanju je bilo zaposlenih 37 od 40 diplomantov, kar je en več kot ob vpisu (en nezaposlen študent se je zaposlil med študijem).

Na lastno pobudo se je vpisalo 31 diplomantov, na predlog delodajalca pa 5. Teh 5 je že pred diplomo opravljalo dela, kjer se zahteva likovno predznanje, kar 31 pa se ukvarja z deli, kjer se likovno znanje ne potrebuje.

OPOMBA: Vsi podatki spodnjih tabel zajemajo oziroma obravnavajo zadnjih 40 diplomantov

Diplomiranih na 1.+ 2. st.

Zaposlenih in samozaposleni ob vpisu

Nezaposleni ob vpisu

Zaposlenih in samozaposleni ob dokončanju študija

Nezaposleni ob dokončanju

študija

 

40

36

4

37

3

 

= 100%

= 90%

= 10%

= 92,5%

= 7,5%

 

Zaposleni in samozaposleni ob vpisu

Vpis na lastno pobudo

Vpis na predlog delodajalca

Ob vpisu sem opravljal dela, kjer se zahteva likovno (pred)znanje

Opravljam dela, ki niso povezana z likovno stroko

36

31

5

5

31

= 100%

= 86,1

13, 9

13,9

86,1

Diplomanti po spolu

Število moških in žensk diplomiranih na 1. + 2. st.

Število moških diplomiranih na 1. + 2. st.

Število žensk diplomiranih na 1. + 2. st.

40

11

29

= 100%

27,5

72,5

Povprečna starost

Povprečna starost diplomantov

30,4 leta

Zadovoljstvo ob dokončanju

Zadovoljstvo diplomantov ob dokončanju študija

Diplomiranih na 1. + 2. st.

Zelo zadovoljni

Zadovoljni

Manj zadovoljnih

Nezadovoljnih

40

27

12

= 100%

= 67,5%

= 32,5%

 

Povprečna ocena magistrskih izpitov – pred 2020/21

Ocene zadnjih 40-tih diplomskih in magistrskih izpitov – do 2020/21

Število vseh dipl.

Summa cum laude

10/odl

10/odl

9/zdb

8/pd

7/dobro

6/zd

5-1/neg

40

3

25

6

6

 

7,5%

62,5%

15%

15%

   

Povprečna ocena zadnjih 40 diplomskih izpitov

9, 1

Povprečna ocena magistrskih izpitov v 2020/21

Ocene magistrskih izpitov – v 2020/21

Število mag. izpitov

Summa cum laude

10/odl

10/odl

9/zdb

8/pd

7/dobro

6/zd

5-1/neg

9

1

5

1

1

1

Povprečna ocena zadnjih 9 magistrskih izpitov

9, 3

O SISTEMU KAKOVOSTI NA ŠOLI ZA RISANJE IN SLIKANJE

Splošno o kakovosti

Spremljanje uresničevanja ciljev, namena, vizije in poslanstva visokošolskega zavoda je preverjanje kakovosti umetniškega in strokovnega dela na šoli. Ta paradigma ob skrbi za razvoj in organiziranost zavoda predstavljajo okvir strateškega načrtovanja šole.

Sistem kakovosti Šole za risanje in slikanje je utemeljen na veljavnih standardih in predpisih organov, odgovornih za zagotavljanje kakovosti visokega šolstva na nacionalni ravni in na ravni šole.

Temelji na aktivni udeležbi vseh deležnikov šole, ki spremljajo kakovost in na osnovi zaključkov predlagajo izboljšave. Z izsledki ugotovitev se seznani vse deležnike: predavatelje, vodstvo, študente in delavce šole; če so vključeni v proces, se seznanja tudi druge deležnike.

Ugotovitve se razume kot predloge za ukrepanje, oziroma predloge za izboljšanje, tako procesov kot samih izsledkov.

Krog PDCA >načrtuj >naredi> preveri> ukrepaj se vedno izkaže, kot bistvena metoda, ki jo predstavljajo:

  • načrtovanje

  • izvajanje načrtovanih ukrepov

  • spremljanje in preverjanje ustreznosti izvedbe ter

  • ukrepanje na podlagi pridobljenih izkušenj

KAKO ZBIRAMO, ANALIZIRAMO IN PRESOJAMO PODATKE

Zavod spremlja kakovost tako, da sproti pridobiva mnenja o poteku vsega dela na šoli. Podatke se pridobiva sproti, na neformalen način ter iz poročil in sklepov organov (senat, študentski svet) ter iz evalvacijskih poročil.

Informacije se podajajo in izmenjujejo med različnimi deležniki: na tedenskih kolegijih predavateljev, sestankih komisije za kakovost, na rednih mesečnih sestankov dekana s predavatelji, sestankih s študenti, na sejah senata (s predstavniki študentov), na individualnih pogovorih dekana s predavatelji, študenti in drugimi deležnikov. Poročilo o kakovosti je tudi nagovor dekana ob redni letni predstavitvi del študentov ob zaključku koledarskega leta in na vseh drugih predstavitvah.

Vsi ti procesi so tudi analiza podatkov. Presojamo vedno skupaj, sklepamo skupno, izvršni odgovorni pa je dekan. Dekanovo posvetovalno telo so vsi deležniki v procesu izobraževanja, ki so tudi člani senata šole, komisije za kakovost in vseh drugih organov.

Preglednost nad delom šole je torej izredno dobra, ne samo zaradi tovrstne originalne komunikacije, temveč tudi zaradi izjemne majhnosti zavoda.

Sprotna samoevalvacija je en od bistvenih procesov za ugotavljanje kakovosti študija. Izvajanje študijskega programa Slikarstvo je glavna dejavnost šole.Samoevalvacijo opravljamo po vseh dejavnostih zavoda. Opravlja se na podlagi mnenj študentov, učiteljev in vseh drugih deležnikov.

Kakovost umetniškega dela preverjamo

  • z analizo ocen ateljejskih predmetov

  • dvakrat letno, z javno in interno predstavitvijo del vseh študentov

  • na sestankih predavateljev, dekana in študentov ob pričetku, v sredini in ob koncu vsakega posameznega študijskega leta (za posamezen letnik in za vse letnike skupaj)

  • na kolegijih z dekanom

Sprotno spremljanje kakovosti študija – slikarstvo

Narava študija omogoča, da ima predavatelj dobesedno iz ure v uro priložnost za ugotavljanja kvalitete dela študenta. Zavod sproti spremlja in izboljšuje kakovost na osnovi poslovnika kakovosti, redne in občasne samoevalvacije in sprotnega ugotavljanja kakovosti- narava študija omogoča redni (dnevni) vpogled v študentovo umetniško in strokovno delo.

Kakovost programa

Na predlog zavoda, je anketo o kakovosti programa Slikarstvo izvedla samostojno študentska organizacija Šole za risanje in slikanje. Anketa se je izvedla na šoli dne 16. 5. 2014 in sicer tako, da je bila zagotovljena anonimnost študentov. Vprašanja so bila zastavljena pisno.

Prisotnih je bilo 30 študentov dodiplomskega študija in 8 podiplomskega študija

Dodiplomski študij

Anketa o kakovosti programa iz dne 16. 5. 2015

Dodiplomski študij – 30 študentov

Kako bi označili program slikarstvo?

zelo dober

dober

Slab

19

17

Podiplomski študij

Anketa o kakovosti programa iz dne 16. 5. 2015

Magistrski študij-8 študentov

Kako bi označili program slikarstvo?

zelo dober

dober

Slab

7

1

Anketo o zadovoljstvu študentov je študentska organizacija Šole za risanje in slikanje.

Anketa se je izvedla na šoli dne 11. 12. 2017 in sicer tako, da je bila zagotovljena anonimnost študentov. Pristnih je bilo 33 študentov vseh letnikov dodiplomskega študija. Vprašanja so bila zastavljena v pisni obliki.

Vsi letniki skupaj

Anketa o kakovosti programa iz dne 11. 12. 2017

Dodiplomski študij – 33 študentov, vsi letniki

Kako bi označili programa slikarstvo?

33 študentov, vsi letniki skupaj

zelo dober

dober

slab

17

16

Po posameznih letnikih

Anketa o kakovosti programa dne 11. 12. 2017

Dodiplomski študij – 33 študentov

Kako bi označili program slikarstvo?

33 študentov- po posameznih letnikih

Letnik

število študentov

zelo dober

dober

slab

1.

9

5

4

2.

8

3

5

3.

7

4

3

4.

9

5

4

 

33

17

16

 

Iz ankete je moč sklepati, da so študenti pretežno zelo zadovoljni s programom

Anketa o kakovosti izvajanja predavanj – vsi predavatelji – dne 11. 12. 2017

Dodiplomski študij – 33 študentov

Kako bi označili izvajalce programa?- po letnikih

letnik

število študentov

zelo dobro

dobro

slabo

1.

9

7

2

2.

8

4

4

3.

7

7

4.

9

8

1

Skupaj

33

26

7

 

Ugotovitve so jasne iz njih je moč sklepati, da so študenti zelo zadovoljni z izvajalci programa

Anketa o kakovosti magistrskega programa (15. 1. 2018)

Magistrski študij – 13 študentov

Kako bi označili magistrski program Slikarstvo ?

zelo dober

dober

slab

9

4

Ugotovitve so jasne iz njih je moč sklepati, da so študenti zelo zadovoljni z magistrskim programom

Anketa o kakovosti izvajanja magistrskega programa (15. 1. 2018)

Magistrski študij – 13 študentov

Kako bi označili izvajalce magistrskega programa?

zelo dobro

dobro

slabo

11

2

Ugotovitve so jasne iz njih je moč sklepati, da so študenti zelo zadovoljni z izvajalci programa

Šola za risanje in slikanje-opis študijske enote

Opomba: Kreativno risanje in slikanje- učni načrt je zaradi narave študija podan za 8 semestrov.

O1. Predmet

Kreativno risanje in slikanje

02. Koda enote

 

05. Stopnja

1.

03. Število ECTS

56

06. Letnik

1,2,3,4

04. Kontaktne ure

2400

07. Semester

1,2,3,4,5,6,7,8

p

1200

08. Študijski program

Slikarstvo

v

o

09. Študijska smer

Slikarstvo

s

1200

10. Steber programa

Obvezni

 

0

11. Jezik

Slovenski

12. Posebnosti

Glede na naravo študija je potrebno upoštevati predvsem dvoje:

razvoj študenta in njegovega kreativnega potenciala sta vedno osebna in specifična; zaradi tega je smiselno govoriti o letnikih in ne ločevati po semestrih.

Prehod iz risanja v slikanje je postopen, vendar ni časovno določen in vezan na posamezen semester; pogojuje ga individualnost posameznika. V okviru seminarja se izvajajo seminarske naloge, ki jih pripravi študent in jih nato predstavi

13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Samostojno ustvarjanje v polju risanja in slikanja

Analitično opazovanje prostora in predmetov

Razvijanje sposobnosti razumevanja zgradbe evklidskega prostora in njegov prenos v 2D

Uporaba različnih orodij za konstruiranje prostora

Razvijanje risarske in slikarske kondicije za ustvarjalno delo

Sposobnost za samostojno ustvarjalno delo ter kritični odnos do lastnega ustvarjalnega dela.

Pridobivanje temeljnih vedenj in izkušenj na opazovanju narave, naravnih vzorcev, na osebnem kreativnem izražanju. Spoznavanje različnih slikarskih tehnik, pristopov in načinov razreševanja slikarsko-likovnih problemov, od enostavnih do kompleksnih.

Seznanjanje z likovno teoretičnimi in kompozicijskimi načeli ter likovnimi elementi v živi uporabni obliki.

Sposobnost za izražanje z barvo in njenimi odnosi ob upoštevanju barvnih lastnosti in danosti. Teoretično in praktično poglabljanje kompleksnega znanja s področja barve.

Razvijanje likovne in ustvarjalne doslednosti pri izvedbi študijskih programov ter psihične in fizične kondicije pri vztrajanju in realizaciji zahtevnejših nalog.

Sposobnost izvedbe taktičnih postopkov in zaporedij pri izvajanju likovnega dela od začetne ideje do končne realizacije.

Vpogled v kompleksnost soodvisnosti med slikanjem po naravi in spominu, kot tudi med ploskovno in prostorsko-plastičnim načinom slikanja. Sposobnost tonskega in kolorističnega načina gradnje slike z ustreznimi kombinacijami.

Sposobnost rokovanja z različnimi slikarskimi orodji ter obvladovanje različnih tehnoloških postopkov in problemov pri izvajanju ateljejskih in seminarskih nalog.

Pridobitev temeljnih vedenj in znanj s področja modernega slikarstva-poudarjanja ploskovitosti, barvne entitete, integralne risbe in frontalnosti nosilca.

Poglobitev in nadgradnja teoretskih in praktičnih znanj s področja slikanja v mešani tehniki (kolaž, esemblaž); uporaba geometrije in matematike (zlati rez, fraktali) v umetnosti, postopkov in medsebojnih kombinacij.

14. Opis vsebine

Poudarek na osebnem kreativnem izražanju- relacija opazovano> doživeto> realizirano

Pridobivanje temeljnih vedenj in izkušenj na opazovanju narave, naravnih vzorcev.

Ob spoznavanju različnih slikarskih tehnik, pristopov in načinov razreševanja slikarsko — likovnih problemov od enostavnosti h kompleksnosti in kreativni nadgradnji.

Razumevanju umetnosti, kot najvišje oblike osebnega izražanja in ustvarjanja

Uvod v slikarsko anatomijo človeka

15. Temeljna literatura

 

Rački, Tone: Veščina risanja. Človeška figura, Lj.: Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, 1999.

da Vinci, Leonardo: Traktat o slikarstvu, Lj.: Studia Humanitatis, 2005.

Harrison, Hazel: Risanje, akvareli, olja in akrili, pasteli, Tehniška založba Slovenije, 2012

Szunyoghy, Andras: Anatomija, škola crtanja, Veble Commerce, Zagreb, 1999

Vrhunci likovne umetnosti, CZ, Ljubljana, 1994

Ženko, Ernest: Prostor v umetnosti, ZRC- SAZU, 2000

Cormack, Malcolm: The Nude, Oxford, 1988

Devane, John, Drawing and Painting the Portret, London, 1983

Pignatti, Terisio, Master Drawings, Milano, 1982

Smith, Stan in Wheeler,Linda: Drawing and Painting the Figure, New Jersey, 1983

Nikolaides, Kimon: The Natural Way to Draw, Andre Deutsch Limited, London, 1972

Andras Szunyoghy in Gyorgy Feher: Anatomija -Škola crtanja, Veble commece Zagreb, Zagreb 1999

Sobotta, Atlas of Human Anatomy, Munchen 1989

Bammes, Godried: Sehen und Verstchen, Ravensburg, 1992

Gage John: Colour and Meaning- Practise and Meaning from Antiquity to Abstraction- ZAHTEVNO

Weyl, Heman: Symmetry, Princeton University Press, Princeton 1989 – ZAHTEVNO

Članki v revialnem tisku, seminarji in diplomska dela študentov

Elektronske poblikacije

Različne monografije

Različna dela o anatomiji človeka

16. Predvideni študijski dosežki

16.1 Znanje in razumevanje

Razumevanje temeljnih vsebin in nastanka likovnega dela s poudarkom na samostojnem ustvarjanju

razumevanje psiholoških procesov in stanj pri likovnem umetniškem delu in ustvarjanju

znanje risanja in slikanja po naravi in po spominu,

znanje s področja slikarskih veščin, kompozicije, kot celovite organiziranosti likovnega prostora

poznavanje slikarske dediščine

suvereno obvladovanje vseh likovnih elementov

 

16.2 Uporaba

spoznavanje lastne psihodinamike, samokritično vrednotenje lastnega dela, povečane lastne ustvarjalne-interpretacijske možnosti.

znanje izvedbe zahtevnih likovnih del

znanje utemeljevanja svojih dosežkov in dosežkov drugih

in praktična uporaba splošnih principov slikanja v konkretnih nalogah

 

16.3 Refleksija

Zasnova in materializacija ter kritično ovrednotenje skladnosti med teoretično podlago in njeno praktično nadgradnjo

Razumevanje lastnega in umetniškega procesa drugih

Nadgradnja in razumevanje razmerja med zaznavno izkušnjo in kreativno interpretacijo idej po spominu ter idejno zasnovo in njeno materializacijo; kritično ovrednotenje skladnosti med teoretično podlago in praktično nadgradnjo.

Refleksija, izhajajoča iz razumevanja teoretičnih znanj, vedenj in izkušenj je v ustvarjanju umetniško zasnovanih likovnih del ter v razumevanju umetnosti, kot najvišje oblike osebnega izražanja in ustvarjanja

Spretnosti uporabe različnih postopkov in pristopov ter premagovanje likovnih, tehničnih in tehnoloških težav

 

16.4 Spretnosti prenosljive na druge predmete

Vpogled v svoje delo in osebnost, introspekcija, uporaba literature, prezentacija problemov, pisanje besedil.

  

Pomoč pri slikanju s strokovno literaturo z bogatimi slikovnimi primeri s tega področja, vizualnim arhivskim materialom ter izdelavo seminarskih nalog.

Spretnosti uporabe različnih postopkov in pristopov ter premagovanje likovnih, tehničnih in tehnoloških težav. Ob kritični analizi rezultatov, improvizacij, refleksij na teoretično podlago.

Spretnost prilagajanja različnim zahtevnim stopnjam ter oblikam vsebin, velikosti, stilnim posebnostim in kompleksnosti vsebine.

Spretnosti uporabe različnih postopkov in pristopov ter premagovanje likovnih, tehničnih in tehnoloških težav Ob kritični analizi rezultatov, improvizacij, refleksij na teoretično podlago.

Spretnost prilagajanja različnim zahtevnim stopnjam ter oblikam vsebin, velikosti, stilnim posebnostim in kompleksnosti vsebine.

17. Metode poučevanja in učenja

Pomoč pri slikanju s strokovno literaturo z bogatimi slikovnimi primeri vizualnim arhivskim materialom (dela diplomantov, uporaba avdio-vizualnih sredstev, seminarske naloge; delavnice, likovne kolonije, ex-tempore, strokovne ekskurzije).

18. Pogoji za vključitev v delo in pogoji za opravljanje študijskih obveznosti

Pogoj za opravljanje študijskih obveznosti je vpis v posamezen letnik. Pogoj za opravljanje končnega izpita je opravljeno ateljejsko delo vseh letnikov

Vpis v višji letnik je možen na osnovi pozitivne ocene izpita .

19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica

Ocena od 6 do 10 je pozitivna, od 1 do 5 je negativna.

20. Metode evalvacije kakovosti

Samoevalvacija, sprotna evalvacija

21. Sestavljalec učnega načrta

doc. mag. Mladen Jernejec

 

Šola za risanje in slikanje-opis študijske enote

Opomba: Kreativno risanje in slikanje- učni načrt je zaradi narave študija podan za 8 semestrov.

01. Predmet

 

Seminar kreativnega risanja in slikanja

02. Koda enote

  

05.Stopnja

1.

03.Število ECTS

32

 

06. Letnik

1,2, 3, 4

04.Kontaktne ure

840

 

07.Semester

1,2,3,4,5,6,7,8

p

420

 

08.Študijski program

Slikarstvo

 

0

 

09.Študijska smer

Slikarstvo

s

420

 

10. Steber programa

Obvezen

   

11.Jezik

Slovenski

12. Posebnosti

 
  • Predmet smiselno dograjuje Kreativno risanje in slikanje.

  • Narava temeljnega predmeta Kreativno risanje in slikanje na osnovi podrobnega študijskega programa določa, da se vaje in naloge izmenjujejo razmeroma hitro. Seminar kreativnega risanja in slikanja pa omogoča izvajanje nalog v daljšem časovnem obdobju, kje se več pridobljenih osnovnih (predvsem risarskih) znanj manifestira združenih v že bolj komplesnih iz zahtevnih nalogah.

13. Cilji in predmetno specifične kompetence

 

Pridobivanje temeljnih vedenj in izkušenj na opazovanju narave, naravnih vzorcev, na osebnem kreativnem izražanju Ob spoznavanju različnih slikarskih tehnik, pristopov in načinov razreševanja slikarsko — likovnih problemov od enostavnosti h kompleksnosti in kreativni nadgradnji.

Seznanjanje z likovno teoretičnimi in kompozicijskimi načeli ter likovnimi elementi v živi uporabni obliki.

Sposobnost za izražanje z barvo in njenimi odnosi ob upoštevanju barvnih lastnosti in danosti. Teoretično in praktično poglabljanje kompleksnega znanja s področja barve. Razvijanje likovne in ustvarjalne doslednosti pri izvedbi študijskih programov ter psihične in fizične kondicije pri vztrajanju in realizaciji, zlasti zahtevnejših programov.

Vpogled v kompleksnost soodvisnosti med slikanjem po naravi in spominu kot tudi med ploskovno in prostorsko — plastičnim načinom slikanja.

Sposobnost za samostojno ustvarjalno delo ter kritični odnos do lastnega ustvarjalnega dela.

Sposobnost izvedbe taktičnih postopkov in zaporedij pri izvajanju likovnega dela od začetne ideje do končne realizacije.

Sposobnost tonskega kot kolorističnega načina gradnje slike z ustreznimi kombinacijami.

Sposobnost rokovanja z različnimi slikarskimi orodji ter obvladovanje razfičnih tehnoloških postopkov in problemov pri izvajanju ateljejskih in seminarskih nalog.

Pridobitev temeljnih vedenj in znanj s področja modernega slikarstva, poudarjanja ploskovnosti, barvne entitete, integralne risbe in frontalnosti nosilca.

.

14. Opis vsebine

 

Poglobitev in nadgradnja teoretskih in praktičnih znanj s področja slikanja kolaža, matematike v umetnosti, ekspresionističnih postopkov in medsebojnih kombinacij

Izvedba osnovnih ateljejskih motivov v daljšem časovnem obdobju.

Pri delu/nalogah se za pridobivanje izkušenj upošteva princip postopnosti in zahtevnosti.

Uporaba osnovnih likovnih elementov; od točke do lika; spoznavanje formata, kompozicije, proporcije, linearne perspektive, prostora, odnosi med elementi prostora, med človekom in predmeti (geometrijske in anatomske strukture).

Obravnava se: točko, črto, ploskev, telo, prostor, tonsko modelacijo, tonsko modelacijo z upoštevanjem svetlobe in sence, barvno modelacijo.

Grafično in tonsko, enobarvno izražanje, linearno, ploskovno in plastično izražanje (slikovito, ekspresivno, fragmentno, orisno)

Uporabi se kroki, skico, študijsko risbo, umetniško risbo; tehnike: svinčnik, barvni svinčnik, oglje barvna kreda, perorisba, lavirana risba, risba s čopičem; telo kot risalo; drugo motive po naravi in zamišljene: glavo, portret, polakt in akt, tihožitje, krajino, interier, eksterier, marina, animalizem, ruinizem, žanr; drugo

15. Temeljna literatura

 

Rački, Tone: Veščina risanja. Človeška figura, Lj.: Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, 1999.

da Vinci, Leonardo: Traktat o slikarstvu, Lj.: Studia Humanitatis, 2005.

Harrison, Hazel: Risanje, akvareli, olja in akrili, pasteli, Tehniška založba Slovenije, 2012

Szunyoghy, Andras: Anatomija, škola crtanja, Veble Commerce, Zagreb, 1999

Vrhunci likovne umetnosti, CZ, Ljubljana, 1994

Ženko, Ernest: Prostor v umetnosti, ZRC- SAZU, 2000

Cormack, Malcolm: The Nude, Oxford, 1988

Devane, John, Drawing and Painting the Portret, London, 1983

Pignatti, Terisio, Master Drawings, Milano, 1982

Smith, Stan in Wheeler,Linda: Drawing and Painting the Figure, New Jersey, 1983

Nikolaides, Kimon: The Natural Way to Draw, Andre Deutsch Limited, London, 1972

Andras Szunyoghy in Gyorgy Feher: Anatomija -Škola crtanja, Veble commece Zagreb, Zagreb 1999

Sobotta, Atlas of Human Anatomy, Munchen 1989

Bammes, Godried: Sehen und Verstchen, Ravensburg, 1992

Gage John: Colour and Meaning- Practise and Meaning from Antiquity to Abstraction- ZAHTEVNO

Weyl, Heman: Symmetry, Princeton University Press, Princeton 1989 – ZAHTEVNO

Članki v revialnem tisku, seminarji in diplomska dela študentov

Elektronske poblikacije

Različne monografije

Različna dela o anatomiji človeka

  

16.Predvideni dosežki

16.1 Znanje in razumevanje

Znanje iz risanja in slikanja po naravi in po spominu s področja slikarskih veščin, kompozicije kot organizirane celovitosti likovnega prostora; spoznavanje različnih področij slikarske dediščine preteklih stoletij.

Poznavanje barvnega kroga, barvnih harmonij in kontrastov, barvne modelacije in modulacije, likovnih spremenljivk in vseh drugih likovnih elementov, graditeljev slike.

Razumevanje vseh temeljnih vsebin in nastanka ter izvedbe likovnega dela s posebnim poudarkom na samostojnem izražanju

 

16.2 Uporaba

Praktična uporaba temeljnih in principov risanja in slikanja na konkretnih primerih pri ustvarjalnem in poustvarjalnem likovnem delu

Uporaba študijskega slikarskega znanja pri izvedbi kompleksnejših slikarskih kompozicij, pri razvijanju kompleksnosti mišljenja, senzornih zaznav in čutenja. Uporaba osnovnih likovno estetskih zakonitosti pri izvedbi specifičnih in zahtevnih primerov, utemeljevanje dosežkov in samoevalvacije uspešnosti in dobljenih rezultatov.

 

16.3 Refleksija

Nadgradnja in razumevanje razmerja med zaznavno izkušnjo in kreativno interpretacijo idej po spominu ter idejno zasnovo in njeno materiafizacijo; kritično ovrednotenje skladnosti med teoretično podlago in praktično nadgradnjo.

Refleksija, izhajajoča iz razumevanja teoretičnih znanj, vedenj in izkušenj je v ustvarjanju umetniško zasnovanih likovnih del ter zasnova in materializacija ter kritično ovrednotenje skladnosti med teoretično podlago in praktično nadgradnjo.

 

16.4 Spretnosti prenosljive na druge predmete

Združevanje znanj vseh povezanih

Predmetov-

Pomoč pri slikanju s strokovno literaturo z bogatimi slikovnimi primeri s tega področja, vizualnim arhivskim materialom (diapozitivi) ter izdelavo seminarskih nalog.

Spretnost prilagajanja različnim zahtevnim stopnjam

različnih slikarskih tehnik, pristopov in načinov razreševanja slikarsko — ‘ikovnih problemov od enostavnosti h kompleksnosti in kreativni nadgradnji.

Seznanjanje z likovno teoretičnimi in kompozicijskimi načeli ter likovnimi elementi v živi uporabni obliki.

Sposobnost za izražanje z barvo in njenimi odnosi Ob upoštevanju barvnih lastnosti in danosti.

Teoretično in praktično poglabljanje kompleksnega znanja s področja barve.

Razvijanje likovne in ustvarjalne doslednosti pri izvedbi študijskih programov ter psihične in fizične kondicije pri vztrajanju in realizaciji, zlasti zahtevnejših programov.

Vpogled v kompleksnost soodvisnosti med slikanjem po naravi in spominu kot tudi med ploskovno in prostorsko — plastičnim načinom slikanja.

Metode poučevanja in učenja

Predavanja, individualno vodeno ateljejsko delo, analiza praktičnega dela, seminarske naloge, predstavitve seminarjev

18. Pogoji za vključitev v delo in pogoji za opravljanje obveznosti

Pogoj za opravljanje obveznosti je vpis v posamezen letnik. Pogoj za opravljanje končnega izpita je opravljeno delo vseh letnikov.

19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica

Ocena od 6 do 10 je pozitivna, od 1 do 5 je negativna.

21. Sestavljalec učnega načrta

Doc. mag. Mladen Jernejec

 

Ol. Predmet

Opomba: Učni načrt je zaradi narave študija podan za 8. semestrov.

01 Predmet

Umetniško likovni projekt

02. Koda enote

 

05.Stopnja

1

03.Število ECTS

48

06. Letnik

1,2,3,4

04. Kontaktne ure

1200

07.Semester

1 2 3 4 5 6 7 8

p

600

08.Študijski program

Slikarstvo

 

o

09.Študijska smer

Slikarstvo

s

600

IO. Steber programa

Obvezen

  

11.Jezik

Slovenski

12. Posebnosti

Predmet nadgrajuje predmeta Kreativno risanje in slikanje in Seminar kreativnega risanja in stikanja. Po ena kompleksna naloga se izvaja v vsakem posameznem letniku- projektno delo

13.Cilji in predmetno specifične kompetence

Samostojno, kompleksno in zahtevno likovno delo oziroma likovni projekt- zasnova, priprava realizacija se izvaja prek celega leta

14. Opis vsebine

Vse likovne vsebine Kreativnega risanja in slikanja in Seminarja kreativnega risanja in slikanja;

Zasnova, priprava in realizacija likovnega dela/projekta.

Zasnova, priprava in realizacija predstavitve likovnega dela/projekta (razstava)

Vključevanja za izvedbo potrebnih posebnih znanj in veščin, vezanih na druge stroke.

15. Temeljna literatura

Po izboru študenta in na predlog mentorjev – glede na izbor teme/naloge študentovega umetniško-likovnega projekta

Vsa literatura Kreativnega risanja in slikanja in literatura Seminarja kreativnega risanja in slikanja

članki v revialnem tisku, elektronske publikacije digitalnih knjižnic na svetovnem spletu, tiskane publikacije in strokovna poročila seminarska in diplomska deta študentov in diplomantov VŠRS

16.Predvideni študijski dosežki

16.1 Znanje in razumevanje

Razumevanje vseh pridobljenih likovnih znanj

 

16.2 Uporaba

Uporaba znanj pridobljenih v posameznem letniku za realizacijo posameznega kompleksnega tikovnega dela/projekta;

 

16.3 Refleksija

Vedenja izhajajoča iz razumevanja teoretičnih znanj in izkušenj pridobljenih pri samostojnem ustvarjalnem delu zasnovanih likovnih delih, kot opora razumevanju umetnosti, kot najvišje oblike osebnega izražanja in ustvarjanja.

 

16.4 Spretnosti prenosljive na druge predmete

Prenosljivost na druge likovne in druge umetniške predmete

17. Metode poučevanja in učenja

Predavanja; skupno redno obravnavanje Študentovega nastajajočega dela tudi z drugimi študenti

18. Pogoji za vključitev v delo in pogoji za opravljanje študijskih obveznosti

Pogoj za opravljanje študijskih obveznosti je vpis v posamezen letnik. Pogoj za opravljanje končnega izpita je opravljeno delo

18. Pogoj za vključitev v delo

pogoj za vključitev v delo je vpis v letnik študija – pogoj za pristop k izpitu je oddana in pozitivno ocenjena seminarska naloga

19. Ocenjevalna lestvica

1-10 ; od 6-10 je pozitivno

20. Metode evalvacije- ugotavljanje kakovosti

Samoevalvacija, sprotna evalvacija

21. Sestavljalec načrta

Doc. Matic Kos

 

Šola za risanje in slikanje-opis študijske enote

 

01. Predmet

 

Likovna teorija

02. Koda enote

  

05.Stopnja

1

03.Število ECTS

8

 

06. Letnik

1

04. Kontaktne ure

210

 

07.Semester

1,2

p

150

 

08.Študijski program

Slikarstvo

   

09.Študijska smer

Slikarstvo

s

60

 

10. Steber programa

Obvezen

   

11.Jezik

Slovenski

12. Posebnosti

 

Študent na izpitu demonstrira znanje tudi na primeru lastnega likovnega dela (izpitna naloga in izpitno delo)

13. Cilji in predmetno specifične kompetence

 

Spoznavanje in obvladovanje likovnih prvin, spoznavanje in obvladovanje umetniške forme in jezika, analitično in primerjalno raziskovanje procesa nastajanja likovnega dela

analitično in primerjalno raziskovanje ustvarjalnega procesa, pomena umetniške forme in jezika

spoznavanje osnov likovne teorije, pogojev, zakonitosti in načinov oblikovanja likovnih sporočil;

spopoznavanje univerzalnosti likovnega jezika- en jezik vseh likovnih medijev;

obvladovanje likovnih prvin, njihove pojavnosti;

zavedanje mnogoterosti likovne morfologije (oblikoslovja), seznanjanje z vlogo likovnih spremenljivk pri likovnem oblikoslovju in v kompoziciji;

formalno likovno analiziranje in razumevanje izražanja likovnih vsebin vpeljava avtorskih oblikotvornih strategij, ki se v likovnem delu izkazujejo v kompozicijski strukturi.

14. Opis vsebine

 

Vloga likovne teorije v likovni praksi

Odnos med vizualnim in likovnim

Odnos med naravnim in likovnim prostorom

Generativna shema temeljnih likovnih prvin

Psihofiziologija likovnih Čutov

Likovni elementi: svetlo-temno; barva; točka; linija; ploskev; prostor; oblika – Medsebojni odnosi temeljnih likovnih prvin

Stvarnost in posnemanje

Predpostavke likovne morfologije

Barvna teorija Il

Likovna kompozicija

Kompozicijski principi na temelju strukture formata –

Formalna likovna analiza

15. Temeljna literatura

 

Butina, Milan, Elementi likovne prakse, l.jubljana: Mladinska knjiga, 1982 (ponatis pod naslovom Prvine )ikovne prakse, Ljubljana: Debora, 1997).

Butina, Milan, Mala likovna teorija, Ljubljana: Debora, 2000 (ponatis 2003). Klee, Paul, Das bildnerische Denken, Baset: Schwabe & Co. Verlag, 1969 (cf. tudi angl. prev.: Notebooks, Vol. 1. The Thinking Eye, London: Lund Humphries, 1961).

Arnheim,Rudolf, Art and Visual Perception. A Psychologie of the Creative Eye Berkeley: University of California Press, 1965 (cf. tudi shrv. prevod:

Umetnost i vizuelno opažanje, Beograd: Univerzitet umetnosti u Beogradu, 1987.

Muhovič, Jožef, O semantiki likovnega. Nekaj analitičnih primerov, v:

Anthropos 1-2 (1997), ss. 215-241.

Članki v revialnem tisku, elektronske publikacije digitalnih knjižnic na svetovnem spletu, tiskane publikacije in strokovna poročila. Seminarska in diplomska dela študentov in diplomantov VŠRS

16.Predvideni študijski dosežki

 

16.1 Znanje in razumevanje

Vloge likovnih spremenljivk v likovni praksi; logiko likovnega abstrahiranja; predpostavke za izgradnjo avtorske likovne morfologije; barvno

  

sistematiko; predpostavke in logiko barvnega komponiranja; gestaltistične zakone in logiko njihove likovne aplikacije; kategorialno strukturo likovnega prostora in njene oblikotvorne regulative; logiko kompozicijskih principov zagotavljanja enostnosti v likovni kompoziciji; logiko kompozicijskih principov na temelju kategorialne strukture formata; aplikacijo modelov formalne likovne analize na konkretne primere likovnih del.

 

16.2 Uporaba

Student pozna in zna za likovno rabo praktično izkoristiti: likovne spremenljivke v organizaciji slikovnega prostora; postopke in metode likovnega abstrahiranja; principe koloristične kompozicije; sintaktične lastnosti temeljnih likovnih prvin; principe zagotavljanja enotnosti v likovni kompoziciji; kompozicijske principe na temelju kategorialne strukture formata; bazične modele formalne likovne analize.

 

16.3 Refleksija

Študent je na elementarni stopnji sposoben reflektirati likovne ustvarjalne postopke drugih in samega sebe in na tej osnovi v sodelovanju z mentorjem glavnega predmeta (so)načrtovati lastne oblikotvorne cilje in etapne strategije.

 

16.4 Spretnosti prenosljive na druge predmete

Generalizirana oblika likovnoteoretskih spoznanj omogoča študentu prenos teh znanj v vsako konkretno ustvarjalno situacijo na vseh področjih likovne artikulacije (risba, slikarstvo, kiparstvo, vizualne komunikacije, oblikovanje itd.).

Metode poučevanja

Predavanja in vaje

18.

Pogoji za vključitev v delo in pogoji za opravljanje študijskih obveznosti

pogoj za vključitev v delo je vpis v letnik študija

pogoj za pristop k izpitu je oddana in pozitivno ocenjena seminarska naloga

19. Ocenjevalna lestvica

 

Od 1-10 – pozitivno od 6-10

20. Metode evalvacije- ugotavljanje kakovosti

Samoevalvacija, sprotna evalvacija

21. Sestavljalec učnega načrta

doc. dr. Kiki Klimt

 

Šola za risanje in slikanje-opis študijske enote

 

01. Predmet

 

Likovne analize

02. Koda enote

  

05.Stopnja

1

03.Število ECTS

8

 

06. Letnik

4

04. Kontaktne ure

210

 

07.Semester

7,8

p

150

 

08.Študijski program

Slikarstvo

 

0

 

09.Študijska smer

Slikarstvo

s

60

 

10. Steber programa

Obvezen

   

11.Jezik

Slovenski

12. Posebnosti

 

Šola za risanje in slikanje je edina visoka šola, ki že od ustanovitve izvaja ta predmet, ki je eden od ključnih predmetov študija slikarstva

13. Ciji in predmetno specifične kompetence

 

Analiza likovnih del z uporabo formalne likovne analize – uporabe vseh likovnih elementov za razumevanje, spoznavanje in obvladovanje umetniškega jezika in umetniške forme; pri tem nas vodi dejstvo, da je umetniško delo celota

Razkrivanje slabših in usmerjanje v boljše likovne rešitve

Odvračanje od posnemanja

Vzpodbujanje samokritičnosti

14. Opis vsebine

 

Pregled in formalna likovna analiza najpomembnejših umetniških del po zgodovinskih obdobjih, avtorjih, tehnikah ter del študentov (poudarek na slikarstvu) z uporabo formalne likovne analize

Študenti tudi sami analizirajo svoja dela, z namenom poglobljenega razumevanju likovne zgradbe njihovih likovno-umetniških del.

Analiziranje z upoštevanjem posebnih lastnosti umetniškega dela- paradigme: jasnost, originalnost in simetrija (samopodobnost, fraktalnost)

Analiza po korakih:

opis,

analiza,

interpretacija,

presoja

15. Temeljna literatura

 

Butina, Milan, Elementi likovne prakse, l.jubljana: Mladinska knjiga, 1982 (ponatis pod naslovom Prvine )ikovne prakse, Ljubljana: Debora, 1997).

Butina, Milan, Mala likovna teorija, Ljubljana: Debora, 2000 (ponatis 2003). Klee, Paul, Das bildnerische Denken, Baset: Schwabe & Co. Verlag, 1969 (cf. tudi angl. prev.: Notebooks, Vol. 1. The Thinking Eye, London: Lund Humphries, 1961).

Arnheim,Rudolf, Art and Visual Perception. A Psychologie of the Creative Eye Berkeley: University of California Press, 1965 (cf. tudi shrv. prevod:

Umetnost i vizuelno opažanje, Beograd: Univerzitet umetnosti u Beogradu, 1987.

Muhovič, Jožef, O semantiki likovnega. Nekaj analitičnih primerov, v:

Anthropos 1-2 (1997), ss. 215-241.

Članki v revialnem tisku, elektronske publikacije digitalnih knjižnic na svetovnem spletu, tiskane publikacije in strokovna poročila. Seminarska in diplomska dela študentov in diplomantov

20. Metode evalvacije- ugotavljanje kakovosti

16.Predvideni študijski dosežki

 

16.1 Znanje in razumevanje

formalno likovno analiziranje in razumevanje izražanja likovnih vsebin vpeljava avtorskih oblikotvornih strategij, ki se v likovnem delu izkazujejo v kompozicijski struktur

Ugotovitve, da:

imajo umetniška dela svoj predmet (aboutness) in zahtevajo interpretacijo,

da dobre interpretacije o umetnosti povedo več o umetniškem delu, kot o kritiku,

da so občutki vodniki interpretacij;

da obstajajo različne, tekmovalne in nasprotujoče si interpretacije istega umetniškega dela,

da morajo interpretacije delo predstaviti v najboljši luči in ne v njegovi najšibkejši luči.

-Da so predmeti interpretacije umetnine in ne umetniki.

-Da vsa umetnost govori delno o svetu iz katerega izhaja.

-Da vsako umetniško delo delno izhaja iz drugega umetniškega dela.

-Da nobena interpretacija ne izčrpa pomena umetniškega dela.

-Da se pomen umetniškega dela lahko razlikuje od njegovega pomena za gledalca. Interpretacija je navsezadnje skupno prizadevanja in skupnost je navsezadnje samorektivna.

 

16.2 Uporaba

V procesu lastnega ustvarjanja

Pri lastnem ustvarjalnem delu (razumevanje zgradbe likovnega dela)

pri teoretskem delu (kritika in analiza)

pri tolmačenju in razumevanju zgradbe lastnih del in likovnih del

 

16.3 Refleksija

Reflektirati likovne ustvarjalne postopke drugih pri načrtovanju lastne oblikotvornih ciljev in etapnih strategij.

Sposobnost uporabe analize pri prenosu iz likovnega v splošno, vizualno

 

16.4 Spretnosti prenosljive na druge predmete

Sposobnost sistematične analize vsebin in njihovega vrednotenja; analitičen, sistematičen in kompleksen pristop k vrednotenju vsebin; prenos analitičnih znanj v vsako ustvarjalno situacijo

Metode poučevanja

Predavanja, seminar

18.

Pogoji za vključitev v delo in pogoji za opravljanje študijskih obveznosti

pogoj za vključitev v delo je vpis v letnik

pogoj za pristop k izpitu je oddana in pozitivno ocenjena seminarska naloga

19. Ocenjevalna lestvica

Od 1-10 – pozitivno od 6-10

20. Metode evalvacije kakovostî

Samoevalvacija, sprotna evalvacija

21.

Sestavljalec učnega načrta

doc. mag. Mladen Jernejec

Šola za risanje in slikanje-opis študijske enote

Opomba: s sklepom se je ime predmeta Grafika spremenilo v ustreznejše ime Protografika

Ol. Predmet

Protografika

02. Koda enote

 

05.Stopnja

1.

03.Število ECTS

8

06.Letnik

3.

04.Kontaktne ure

210

07.Semester

5,6

p

150

08.Študijski program

Slikarstvo

 

60

09.Študijska smer

Slikarstvo

s

o

10. Steber programa

Obvezen

i.d.

o

11.Jezik

Slovenski

12. Posebnosti

Ustvarjalna in eksperimentalna delavnica, kjer je pozornost namenjena sami ustvarjalni poti in spoznavanju različnih grafičnih tehnologij in grafičnega tiska

13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Predstavitev in gradnja vizualne stvarnosti v vsej njeni kompleksnosti in hkratna razgradnja po principu manj je več.

Možnost zapisa posameznih faz v poljubni grafični tehniki

14. Opis vsebine

Vrste in načini tiska; izbor primerne tiskarske tehnologije glede na tehniko in motiv; realizacija različnih faz nastanka dela v različnih tehnikah. Poudarek na digitalnih tehnikah.

15. Temeljna literatura

M.Kraigher-Hozo, Slikarstvo, Materijali i metode slikanja, Svijetlost, Sarajevo, 1999

M.Doerner, Malmaterial und seine verwendung im bilde, Stuttgart 1994 R.Mayer, The artist handbook of materiats and techniques. Faber and Faber, 5 ed. 1991

l.Fressl, Slikarska tehnologija, Orbis, Zagreb, 1966

Članki v revialnem tisku, elektronske publikacije digitalnih knjižnic na svetovnem spletu, tiskane publikacije in strokovna poročita. Seminarska in diplomska dela študentov in diplomantov VŠRS

Vsa gradiva Kreativnega risanja in slikanja in Seminarja kreativnega risanja in slikanja

16.Predvideni študijski dosežki

16.1 Znanje in razumevanje

Razumevanje pojmov, zakonitosti, teorij, pojavov, struktur, procesov, relacij, postopkov gradnje slike.

 

16.2 Uporaba

Uporaba principov oziroma zakonitosti na posameznih primerih, iskanje povezav s prakso

 

16.3 Refleksija

Refleksija lastnega razumevanja teorije in izkušenj v praksi, kritično ovrednotenje skladnosti med teoretičnimi načeli in praktičnim ravnanjem

 

16.4 Spretnosti prenosljive na druge predmete

Razumevanje temeljnih zakonitosti potrebnih za spoznavanje strukture in pomembnosti materijalov v likovni tehnologiji in njihova povezavi s slikarskimi tehnikami.

17. Metode poučevanja in učenja

Predavanja, vaje, ateljejsko delo

18. Pogoji za vključitev v delo in pogoji za opravljanje študijskih obveznosti

pogoj za vključitev v delo je vpis v letnik

19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica

Izpit; lestvica od 1-10, pozitivne ocene od 6-10

20. Metode evalvacije kakovosti

Samoevalvacija, sprotna evalvacija

21. Sestavljalec učnega načrta

doc. mag. Peter Ciuha

 

Šola za risanje in slikanje-opis študijske enote

 
 

01. Predmet

Zgodovina umetnosti

 
 

02. Koda enote

03.Stevilo ECTS

 

05.Stopnja

1.

 
 

16

06. Letnik

1,2

 
 

04.Kontaktne ure

420

07.Semester

1,2,3,4

 
  

300

08.Študijski program

Slikarstvo

 
   

09Študijska smer

Slikarstvo

 
 

S

120

10. Steber programa

Obvezni

 
 

i.d.

0

11.Jezik

Slovenski

 
 

12. Posebnosti

Predmet zajema iz obdobij prazgodovine pa do 19. stoletja (Obdobje od 1900- do danes pokriva predmet Zgodovina umetnosti- moderna umetnost)

Študenti na posebnih individualnih predstavitvah predstavijo svoj izbor tem iz umetnostno-zgodovinske stroke in izdelujejo časovnice.

 

 
 

13. Cilji in predmetno kompetenc

razvoj umetnostno-zgodovinskih obdobij s poudarkom na slikarskih delih;

proučevanje likovnih del (tudi s formalno likovno analizo);

preučevanje likovnih del- analiza oblike in vsebine likovnega dela;

ohranjanje spomina na umetnine;

 
 

14. Opis vsebine

pregled obdobij od prazgodovine do 1900 stoletja:

prazgodovinska umetnost,

Mezopotamija,

Egipt,

Kreta in Mikene,

Grčija,

Etruščani,

Rim, s

tarokrščanska in bizantinska umetnost,

romanika,

gotika,

renesansa,

barok in rokoko,

neoklasicizem,

romantika in realizem

– vse s poudarkom na slikarstvu

 
 

15. Temeljna literatura

L. Evropski umetnostnozgodovinski leksikon, Ljubljana 1971.

l. Cankar, Uvod v umevanje likovne umetnosti: sistematika stika, Ljubljana 1959.

l. Cankar, Zgodovina likovne umetnosti v Zahodni Evropi, I-III, Ljubljana 1992.

E. Cevc, Slovenska umetnost, Ljubljana 1967.

G. Pischl, Zgodovina umetnosti I, II, III

H. Read, Zgodovina umetnosti

H.W. Jansen , Zgodovina umetnosti (vse izdaje)

M. Levey, Zgoščena zgodovina slikarstva,

T. Germ, Uvod v ikonografijo, Ljubljana 2001.

T. Germ, Podobe antičnih bogov v likovni umetnosti od antike do izteka baroka, Ljubljana 2001.

T. Germ, Podoba in pomen v likovni umetnosti. Osnove ikonografije, Maribor 2006.

T. Germ, Evropska umetnost poznega srednjega veka. Ljubljana 2011.

T. Germ, Italijanska umetnost zgodnje in visoke renesanse: arhitektura in kiparstvo. Ljubljana 2011.

Dela o posameznih obdobjih in posameznih avtorjih

Katalogi posameznih muzejev in galerij v Sloveniji. Za posamezna obdobja bo literatura predstavljena na predavanjih.

Članki v revialnem tisku, elektronske publikacije digitalnih knjižnic na svetovnem spletu, tiskane publikacije in strokovna poročila.

Seminarska in diplomska dela študentov in diplomantov VŠRS

 

16.Predvideni študijski dosežki

16.1 Znanje in razumevanje

Spoznavanje najpomembnejših likovno-umetniških spomenikov; Pridobitev osnov za vrednotenje in primerjanje. Kronološki pregled obdobij in vmestitev likovnih del v prostor in čas.

 
 

16.2 Uporaba

Pridobijeno znanje študent izkorišča pri lastnem likovnem delu in uporablja pri nadaljnem poglabljanju v umetnostnozgodovinsko stroko.

 
 

16.3 Refleksija

Sposobnost razvijanja osnovnih primerjav med različnimi obdobji in vmeščanje posameznih likovnih del v različna časovna obdobja.

 
 

16.4 Spretnosti prenosljive na druge predmete

Sposobnost povezovanja likovne umetnosti z drugimi, predvsem literarno in uprizoritveno evropsko umetnostjo.

 

17. Metode poučevanja in učenja

predavanja, seminarji, projektno delo, individualne naloge, vodeni individualni študij, delo na terenu, delavnice.

 

18. Pogoji za vključitev v delo in pogoji za opravljanje študijskih obveznosti

pogoj za vključitev v delo je vpis v [etnik študija, lahko tudi določene predhodno opravljene obveznosti (predmeti); pogoj za pristop k izpitu je oddana in pozitivno ocenjena seminarska naloga

 
  

19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica

stopenjska lestvica-pozitivne ocene so od 6 -10.

  

20. Metode evalvacije kakovosti

Samoevatvacija, sprotna evalvacija

  

21. Sestavljalec učnega načrta

Doc. dr. Vesna Kamin Kajfež

01. Predmet

Zgodovine umetnosti – moderna umetnost

 

02. Koda enote

 

05.Stopnja

1.

 

03.Število ECTS

16

06.Letnik

3,4

 

04.Kontaktne ure

300

07.Semester

5,6,7,8

 

p

 

08.Študijski program

Slikarstvo

 
 

0

09.Študijska smer

Slikarstvo

 

s

120

10. Steber programa

Obvezen

 
  

11.Jezik

Slovenski

 

12. Posebnosti

Predmet zajema iz pokriva obdobje od 19. stoletja do danes. pokriva predmet Zgodovina umetnosti- moderna umetnost)

Študenti na posebnih individualnih predstavitvah predstavijo svoj izbor tem iz umetnostno-zgodovinske stroke in izdelujejo časovnice.

Predmet se delno izvaja na terenu (ogledi razstav, stalnih zbirk, javnih spomenikov, kulturnih prireditev)

 

13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Snov je razporejena v tematske sklope in zajema od obdobja impresionizma do danes.

Razvoj različnih stilov s poudarkom na slikarskih delih; proučevanje likovnih del (tudi s formalno likovno analizo); preučevanje likovnih del- analiza oblike in vsebine likovnega dela; ohranjanje spomina na umetnine;

 

14. Opis vsebine

Predavanja zajemajo pregled zgodovine umetnostni od impresionizma do danes Glavne umetnostne zvrsti , poudarek je na slikarstvu ter kiparstvo in arhitektura so predstavljene v širšem kulturnozgodovinskem kontekstu, poudarjeni so posamezni problemi ikonografije

 

15. temeljna literatura

 

E. H. Gombrich, The Story of Art, London 2000.

M. Kemp, The Oxford History of Western Art, London 2000.

H. W. Janson in A. Janson, History of Art, London 2000.

Katalogi posameznih muzejev in galerij v Sloveniji.

Za posamezna obdobja bo literatura predstavljena na predavanjih. Članki v revialnem tisku, elektronske publikacije digitalnih knjižnic na svetovnem spletu, tiskane publikacije in strokovna poročila. Seminarska in diplomska dela študentov in diplomantov VŠRS.

 

16. Predvideni študijski dosežki

16.1 Znanje in razumevanje

Spoznavanje najpomembnejših likovnoumetniških spomenikov obravnavanih obdobij; pridobitev osnov za vrednotenje in primerjanje. Poznavanje osnovnih pojmov različnih metodologij v umetnostni zgodovini in teoriji, ter najpomembnejša imena s tega področja.

 
 

16.2 Uporaba

Pridobijeno znanje študent izkorišča pri lastnem

 
  

likovnem delu in uporablja pri nadaljnem poglabljanju v umetnostno-zgodovinsko stroko.

 

16.3 Refleksija

Z razumevanjem umetniškega dela drugih avtorjev in avtoric lahko študenti slikarstva bolje razvijejo postopke lastnega ustvarjanja.

 

16.4 Spretnosti prenosljive na druge predmete

Predmet se poslužuje vseh vrst pripomočkov in razvija spretnosti pri uporabi domače in tuje literature in drugih virov, zbiranju in interpretiranju podatkov, različnih postopkov, poročanja (ustno in pisno, kritične analize, sinteze, pisanja seminarskih nalog, refleksij na prebrano literaturo, ipd).

17.

Metode poučevanja in učenja

predavanja, seminarji, projektno delo, individualne naloge, vodeni individualni študij, delo na terenu, delavnice.

18.

Pogoji za vključitev v delo in pogoji za opravljanje študijskih obveznosti

pogoj za vključitev v delo je vpis v ‘etnik študija, lahko tudi dotočene predhodno opravljene obveznosti (predmeti); s frekvenco potrjena prisotnost, kot jo določa pravilnik VŠRS pogoj za pristop k izpitu je oddana in pozitivno ocenjena seminarska naloga;

19.

Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica

ustni /pisni izpiti, eseji oz. seminarske naloge, od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno)

20. Metode evalvacije kakovosti

Samoevalvacija, anketa

21.

Sestavljalec učnega načrta

Doc. dr. Vesna Kamin Kajfež

 

Ol. Predmet

Likovno zaznavanje

02. Koda enote

 

05.Stopnja

1

03.Števito ECTS

8

06. Letnik

2

04.Kontaktne ure

210

07 .Semester

3,4

P

150

08.Študijski program

Slikarstvo

  

09.Študijska smer

Slikarstvo

s

60

IO. Steber programa

Obvezen

  

11.Jezik

Slovenski

12. Posebnosti

Multidisciplinarnost; širjenje navdiha, obzorja, razumevanja

13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Cilj je omogočiti široko dojetje zaznavnega procesa, kot vseobsegajoče interakcije z okoljem (posebno vidnega zaznavanja in še posebno takšnega za potrebe likovnega ustvarjanja). Drugi cilj je predstaviti nevropsihološko in sistemsko-bioinformacijsko ozadje zaznavanja in njegove kognitivne ter zavestne nadgradnje.

14. Opis vsebine

Kaj je zaznavanje. Vidno zaznavanje; likovno zaznavanje — opredelitve. Vse doživimo s pomočjo zavesti.

Zavestno doživljanje — njegova fenomenafna in kvalitativna narava, holizem, večplastnost, individualnost, nevro-sistemsko ozadje. Omejenost neizbežno posrednega in simbolnega izražanja doživetega.

Multidisciplinarnost dojemanja zavesti; širok spekter teorij zavesti (od materialističnih do spiritualističnih, poskus uravnoteženja med skrajnostmi).

Nezavedno. Duševnosti ni brez možganskih procesov.

Funkcije možganov.

Svetloba kot zaznavano elektromagnetno valovanje, interakcija s predmetom – barve.

Pot od teče do središč vidnega zaznavanja. Osnove nevronskih mrež, posebno za vidno zaznavanje.

Prostorsko zaznavanje.

Psihološke značilnosti t.i. zgodnjega vida (»za risbe«) in »optične« prevare ter učinki. (Vidno) razpoznavanje slik, (vidno) predstavljanje (domišljija, sanje), spomin, spoznavanje in mišljenje.

Gestalti, koncepti.

Barve: nevrofiziološki in (nevro)psihološki vidiki. Barvna razmerja. Kompleksne zaznave, sinestezije, ideje. Celostno piktorialno dojemanje in doživljanje. Seminar ali vaje: izbrana poglavja iz širšega znanstvenega konteksta (npr. barvni učinki, holografija, fotoaparat ipd.).

15. Temeljna literatura

Palmer S E: Vision Science; Cambridge/MA,

MIT Press, 1999

Peruš M: Biomreže, mišljenje in zavest;

Satjam, Maribor, 2001

Trstenjak A: Psihologija barv; Inšt. A

 

Trstenjaka, Ljubtjana,1996

Interdisciplinarnost barve; Društvo koloristov Slo., Maribor, 2001

Peruš M: Human Image Processing; Noetic P., Orinda/CA, v tisku članki v reviatnem tisku, elektronskepublikacijedigitalnih knjižnic na svetovnem spletu, tiskane publikacije in strokovna poročila

seminarska in diplomska dela študentov in diplomantov VŠRS

16.Predvideni študijski dosežki

16.1 Znanje in razumevanje

Uvod v poznavanje (nevro)psihologije vidnega zaznavanja v širokem humanističnem in naravoslovnem kontekstu

 

16.2 Uporaba

Povečanje kakovosti likovnega ustvarjanja, doživljanja, izražanja

 

16.3 Refleksija

Opazovanje sebe in soljudi, likovnih del

 

16.4 Spretnosti prenosljive na druge predmete

Predmet se navezuje na predmete:

Likovna teorija, Psihologija umetniške ustvarjalnosti

17. Metode poučevanja in učenja

Predavanja z obilno uporabo vizualnih/projekcijskih sredstev. Interaktivnost. Vaje: Študenti seminarsko predstavijo izbrane teme na kratkem nastopu.

18. Pogoji za vktjučitev v delo in pogoji za opravljanje študijskih obveznosti

Pogoj za opravljanje študijskih obveznosti je vpis v letnik.

Pogoj za opravljanje končnega izpita je pozitivno ocenjena seminarska naloga

19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica

Ocena kratke tematske predstavitve (30%) in ocena zakfjučne seminarske naloge (40%) z zagovorom (30%). Pozitivne ocene: 6-10. (negativno od 1-5)

20. Metode evalvacije kakovosti

Razgovor ob/po tematski predstavitvi oz. zagovoru seminarske naloge

21. Sestavljalec učnega načrta

doc. dr. Mitja Peruš

01. Predmet

Psihologija ustvarjalnosti

02. Koda enote

 

05.Stopnja

1

03.Števito ECTS

8

06.Letnik

3

04.Kontaktne ure

210

07 .Semester

5,6

 

150

08.Študijski program

Slikarstvo

 

o

09.Študijska smer

Slikarstvo

s

60

10. Steber programa

Obvezen

i.d.

o

11.Jezik

Slovenski

12. Posebnosti

Vsebina predmeta se je izoblikovala na osnovi predavanj Psihološka podlaga vizualne umetnosti na Šoli za risanje in slikanje

13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Namen predmeta je seznaniti slušatelje s psihološkimi temelji vizualne umetnosti. V ta namen se predavanja prepletajo s seminarskim delom in ilustracijami. Prikazani bodo glavni psihološki temelji vizualne umetnosti, obogateni s konkretnimi primeri. .

14. Opis vsebine

Vsebine so razdeljene na dva dela. Spoznavnega, kjer se razlagajo občutki, zaznavanje, predstavljanje, domišljija in botj podrobno ustvarjalni proces. Drugi sel pa razlaga psihodinamiko: emocije, motivacijo osebnostne poteze in holistiko osebnosti, razvoj, psihopatologijo, iluzije in halucinacije, vse to v povezavi z umetnikovo osebnostjo. Ta del se končuje s psihoterapevtsko funkcijo vizualne umetnosti.

15. Temeljna literatura

Pečjak Vid: Psihološka podlaga vizualne umetnosti, Debora, Ljubljana 2006

Vid Pečjak: Pripravljenost za likovno učenje, Likovna vzgoja, 39-49, 2007

Butina Milan: O slikarstvu, Debora, Ljubljana 1997

Butina Milan; Mala likovna teorija, Debora, Ljubljana 2000

Arnheim Rudolf: Towards a psychotogy of Art. Collected Essays, Berkeley, L.A., University of California Press, 2004

Arnheim Rudolf: Art and Visual Perception. A Psychology of the Creative Eye Berkeley, L.A., University of California Press, 1974

Trstenjak Anton; Psihologija barv, Istitut Antona Trstenjaka, Ljubljana 1996

Članki v strokovnem tisku, elektronske publikacije digitalnih knjižnic na svetovnem spletu, tiskane publikacije in strokovna poročila, seminarska in diplomska dela študentov in diplomantov Šole za risanje in slikanje

16. Predvideni študijski dosežki

16.1 Znanje in razumevanje

Razumevanje psiholoških procesov in stanj pri likovnem umetniškem delu in ustvarjanju

 

16.2 Uporaba

Spoznavanje lastne psihodinamike, samokritično vrednotenje lastnega dela, povečane lastne ustvarjalne-interpretacijske možnosti.

 

16.3 Refleksija

Razumevanje lastnega in tujega umetniškega procesa in osebnosti

 

16.4 Spretnosti prenosljive na druge predmete

Vpogled v svoje delo in osebnost, introspekcija, uporaba literature, prezentacija problemov, pisanje besedil.

17.

Metode poučevanja in učenja

Predavanja obogatena z razgovorom in ob podpori avdiovizualnih pripomočkov (diaprojektor, grafoskop, računalnik) ter študentskih del.

18.

Pogoji za vključitev v delo in pogoji za opravljanje študijskih obveznosti

pogoj za vključitev v delo je vpis v letnik študija, lahko tudi dotočene predhodno opravljene obveznosti (predmeti); pogoj za pristop k izpitu je oddana in pozitivno ocenjena seminarska naloga in s frekvenco potrjena prisotnost, kot jo določa pravilnik VŠRS

19.

Metode ocenjevanja in ocenjevaina lestvica

Zaključna ocena se sestoji iz ocene seminarske naloge in (50%) in ocene pisnega izpita (50%). Ocena od 6 do 10 je pozitivna, od 1 do 5 je negativna

20. Metode evalvacije kakovosti

Samoevalvacija, sprotna evalvacija

21.

Sestavljalec učnega načrta

Dr. Mitja Peruš

01. Predmet

Uvod v estetiko

02. Koda enote

 

05.Stopnja

1.

03.Število ECTS

8

06. Letnik

4.

04.Kontaktne ure

210

07.Semester

7,8

p

150

08.Študijski program

slikarstvo

  

09.Študijska smer

slikarstvo

s

60

10. Steber programa

obvezen

  

11.Jezik

slovenski

12. Posebnosti

 

13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Namen predmeta je študente in študentke seznaniti z najpomembnejšimi in najvplivnejšimi idejami, ki so se skozi zgodovino razvile na področju estetike. Skozi predavanja, vodeno branje tekstov, seminarske predstavitve in idvidualni študij se bodo soočili z avtorji, ki so pomembno sooblikovali naše družbeno, kulturno in umetniško okoije. Spoznali bodo razvoj različnih filozofskih in teoretskih tokov, ki so privedli do nastanka estetike ter spremljali njen nadaljnji razvoj vse do danes.

14. Opis vsebine

Vsebine so razdeljene v dva sklopa:

1) uvod v filozofijo; 2) izbrane teme iz estetike. Teme in avtorji prvega sklopa: začetki filozofije; predsokratiki; Sokrat, Platon, Aristotel; helenistična, krščanska in renesančna filozofija; Descartes; racionalizem in empirizem; razsvetljestvo; Kant, Hegel in nemški ideatizem; Freud, Jung in psihoanaliza; Marx, Weber in Durkheim; strukturalizem; kritična teorija družbe; poststukturalizem in dekonstrukcija; modernost in postmodernost.

Drugi sklop: umetnost; lepo; posnemanje in reprezentacija; nastanek lepih Umetnosti in nastanek estetike; sublimno; umetnost in zgodovina; avantgarda; institucionalna teorija umetnosti; konec umetnosti; tehnologija in ekonomija; estetizacija vsakdanjega življenja; globallizacija.

15. Temeljna literatura

Robert C. Solomon in Kathleen M. Higgins, Kratka zgodovina filozofije, Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana 1998.

Wtadysław Tatarkiewicz, Zgodovina šestih pojmov: umetnost/ Ićpo, forma, ustvarjanje, prikazovanje, estetski doživljaj, Literarno-umetniško društvo Literatura, Ljubljana 2000.

Mario Perniola, Estetika dvajsetega stoletja, Znanstveno in pubicistično središče, Ljubljana 2000.

Ernest Ženko, Totaliteta in umetnost: Lyotard, Jameson in Welsch, Založba ZRO Ljubljana 2003.

Valentina Hribar Sorčan in Lev Kreft, Vstop v estetiko, Filozofska fakulteta, Ljubljana 2005.

Članki v revialnem tisku, elektronske publikacije digitalnih knjižnic na svetovnem spletu, tiskane publikacije in strokovna poročila.

Seminarska in diplomska dela študentov in dipfomantov VŠRS

16.Predvideni študijski dosežki

16.1 Znanje in razumevanje

Poznavanje temeljev estetike, ki vključuje razumevanje ključnih konceptov in teorij.

 

16.2 Uporaba

Pomoč pri praktičnem in teoretskem delu.

 

16.3 Refleksija

Razumevanje lastnega in tujega dela.

 

16.4 Spretnosti

Uporabe domače in tuje literature in drugih

 

prenosljive na druge predmete

virov, prezentacija problema in njegovih možnih rešitev, pisanje besedi’, kritična anatiza. Predmet se navezuje na znanja pri predmetu Umetnostna zgodovina.

Metode poučevanja in učenja

Predavanja in seminarji Ob ustrezni tehnični podpori.

18.

Pogoji za vključitev v delo in pogoji za opravljanje študijskih obveznosti

pogoj za vključitev v delo je vpis v letnik študija, lahko tudi določene predhodno opravljene obveznosti (predmeti);

pogoj za pristop k izpitu je oddana in pozitivno ocenjena seminarska naloga in s frekvenco potrjena prisotnost, kot jo določa pravilnik VŠRS

19.

Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica

Ocenjevalna lestvica od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno).

20. Metode evalvacije kakovosti

Samoevalvacija Ob koncu predavanj.

21. Sestavljalec učnega načrta

prof. dr. Ernest Ženko

Šola za risanje in slikanje – opis študijske enote – 2. stopenjski študij

  1. Predmet

SLIKARSTVO

02. Koda enote

 

05.Stopnja

2

03.Število ECTS

24

06.Letnik

1

04.Kontaktne ure

600

07.Semester

1,2

predavanja

240

08.Študijski program

Slikarstvo

seminar

60

09.Študijska smer

Slikarstvo

študentsko delo

300

10.Steber programa

Obvezen

  

11.Jezik

Slovenski

12. Posebnosti

Glede na naravo študija je potrebno upoštevati predvsem:

  • razvoj študenta in njegovega kreativnega potenciala, ki sta vedno osebna in specifična; zaradi tega je smiselno govoriti o letniku in ga ne ločevati po semestrih.

  • V okviru predmeta se izvajajo seminarske naloge, ki jih pripravi študent in jih nato predstavi.

13. Cilji in predmetno specifične kompetence

  • drzno, subtilno in inovativno ustvarjanje z nenehnim usmerjanjem v prihodnost

  • usmerjenost k nenehnemu izpopolnjevanju

  • sposobnost povezovanja znanja in izkušenj s področja likovne ustvarjalnosti, predvsem slikarstva in likovno-teoretskih ved na vseh področjih lepih umetnosti

  • poglobljeno znanje veščin, ki jih slikar pri svojem delu potrebuje: sposobnost umeščanja spoznanj, pridobljenih s pomočjo novih modernih tehnologij, v lastno ustvarjalno delo

  • pregled in nadzor nad ustvarjalnim procesom

  • sposobnost samostojnega učenja

  • sposobnost kritičnega dialoga z obiskovalci in stroko ob predstavitvi lastnih del

  • sposobnost strokovne predstavitev lastnih umetniških del s pomočjo likovne analize

  • načrtovanje, izvedba in analiza lastne ustvarjalnosti na javnih predstavitvah

14. Opis vsebine

Likovno ustvarjanje znotraj polja slikarstva in širšega likovnega konteksta.

Originalno individualno umetniško ustvarjanje študenta podprto s suvereno interpretacijo v likovnem mediju v katerem se študent izraža

razvijanje analitičnih in metodični spretnosti;

usmerjenje k izvedbeni in tehnološki perfekciji

nenehno razvijanje slikarskih veščin in spretnosti;

razvijanje likovne senzibilnosti in slikarske zavesti

15. Temeljna literatura

Temeljna literaturo je pogojevana s specifičnim načinom študentovega likovnega ustvarjanja in jo predlaga mentor

Opomba

Literatura v slovenskem jeziku je zelo skopa

Kakovostni knjižni viri- priporočeno:

Arheim, Rudolf: Umetnost in vizualno opažanje.

Cage, John: Colour and Meaning – Art, Science and Symbolism.

Cage, John: Colour and Culture – Practise and Meaning from Antiquity to Abstraction.

Deleuze, Gilles: Podoba-gibanje. Ljubljana: Studia Humanitatis

Itten, Johannes:The Art of Color. The Subjective Experience and Objective Rationale of Color.

Lyotard, Jean-François: Odgovor na vprašanje: Kaj je postmoderna? Nikolaides, Kimon: The Natural Way to Draw, Andre Deutsch Limited, London, 1972Postmoderna za začetnike. Društvo za teoretsko psihoanalizo (Analecta), Ljubljana 2004.

Pečjak, Vid: Psihološka podlaga vizualne umetnosti. Ljubljana: Debora, 2006

Peruš, Mitja: Vse v enem, eno v vsem. Ljubljana: DZS, 1995.

Szunyoghy, Andras: Anatomija, škola crtanja, Veble Commerce, Zagreb, 1999

Weyl, Heman: Symmetry, Princeton University Press. Princeton: 1989

Ženko, Ernest: Prostor in umetnost: prostor med filozofijo, likovno umetnostjo in znanostjo – Leonardo da Vinci, László Moholy-Nagy in Andy Warhol. Ljubljana: Založba ZRC, Ljubljana 2000.

Drugi viri:

Seminarska in diplomska dela magistrantov in diplomantov

Članki v revialnem tisku, elektronske publikacije digitalnih knjižnic na svetovnem spletu, tiskane publikacije in strokovna poročila

16.Predvideni študijski

dosežki

16.1 Znanje in razumevanje

Znanje in razumevanje vseh temeljnih vsebin in nastanka ter izvedbe likovnega dela s posebnim poudarkom na samostojnem in originalnem izražanju

znanje uporabe različnih slikarskih medijev in strokovnega znanja za dosego najkakovostnejših izraznih stopenj posameznega avtorja

 

16.2 Uporaba

Praktična uporaba temeljnih in splošnih slikarskih principov na konkretnih primerih pri umetniško ustvarjalnem in poustvarjalnem likovnem delu

 

16.3 Refleksija

Zasnova in materializacija ter kritično ovrednotenje skladnosti med teoretično podlago in praktično nadgradnjo.

 

16.4 Spretnosti

prenosljive na druge predmete

Združevanje praktičnih znanj vseh povezanih predmetov

17. Metode poučevanja in učenja

individualno vodeno ateljejsko delo, likovna analiza praktičnega dela, seminarske naloge, predstavitve seminarjev, predavanja

18. Pogoji za vključitev v delo in pogoji za

opravljanje študijskih obveznosti

Diploma dodiplomskega študija pred letom 2004 ali diploma 1. stopenjskega visokošolskega študija; uspešno predstavljen portfolio in Umetniško-likovni projekt, uspešno opravljen razgovor ob prijavi

19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna

lestvica

Izpit

Ocena od 6 do 10 je pozitivna, od 1 do 5 je negativna.

20. Metode evalvacije kakovosti

Samoevalvacija in študentska anketa

21. Sestavljalec učnega načrta

Doc. mag. Mladen Jernejec, akad.slik.spec.

Šola za risanje in slikanje – opis študijske enote – 2. stopenjski študij

  1. Predmet

UMETNIŠKO-LIKOVNI PROJEKT (ULP)

02. Koda enote

 

05.Stopnja

2

03.Število ECTS

24

06.Letnik

1

04.Kontaktne ure

600

07.Semester

1,2

predavanja

240

08.Študijski program

Slikarstvo

seminar

60

09.Študijska smer

Slikarstvo

študentsko delo

300

10.Steber programa

Obvezen

  

11.Jezik

Slovenski

12. Posebnosti

  • Izvaja se en kompleksen likovno-umetniški projekt v polju katerekoli likovne zvrsti

  • nabor literature je pogojen z vrsto likovno-umetniškega

projekta oziroma vsebino teoretske naloge

13. Cilji in predmetno specifične kompetence

  • sposobnost dolgoročnega planiranja in izvajanja zahtevnih

likovnih nalog

  • sposobnost povezovanja znanja in izkušenj s področja likovne ustvarjalnosti in likovno-teoretskih ved na vseh področjih lepih umetnosti

  • načrtovanje, izvedba in analiza lastne ustvarjalnosti na javnih predstavitvah

  • drzno, subtilno in inovativno ustvarjanje z nenehnim usmerjanjem v prihodnost

  • usmerjenost k nenehnemu izpopolnjevanju

  • poglobljeno znanje veščin, ki jih likovni umetnik pri svojem delu potrebuje

  • sposobnost strokovne predstavitev lastne ustvarjalnosti s pomočjo likovne analize

14. Opis vsebine

Zasnova, priprava in realizacija likovnega dela/projekta.

Zasnova, priprava in realizacija predstavitve likovnega dela/projekta- samostojna predstavitev

Vključevanja za izvedbo potrebnih posebnih znanj in veščin, vezanih na druge stroke.

Likovno ustvarjanje znotraj dolgoročnega projekta

Originalno individualno umetniško ustvarjanje študenta podprto s suvereno interpretacijo v likovnem mediju v katerem se študent izraža, razvijanje analitičnih in metodični spretnosti; usmerjenje k izvedbeni in tehnološki perfekciji- nenehno razvijanje slikarskih veščin in spretnosti; razvijanje likovne senzibilnosti in slikarske zavesti

15. Temeljna literatura

Primarni knjižni viri

Temeljna literaturo je pogojena z naravo projekta, ki ga je študent prijavil ob vpisu in specifičnim načinom študentovega likovnega ustvarjanja in jo predlagata mentor.

Opomba: literature v slovenskem jeziku je skopa.

Kakovostni knjižni viri-priporočeno:

Arheim, Rudolf: Umetnost in vizualno opažanje.

Cage, John: Colour and Meaning – Art, Science and Symbolism.

Cage, John: Colour and Culture – Practise and Meaning from Antiquity to Abstraction.

Deleuze, Gilles: Podoba-gibanje. Ljubljana: Studia Humanitatis

Itten, Johannes:The Art of Color. The Subjective Experience and Objective Rationale of Color.

Lyotard, Jean-François: Odgovor na vprašanje: Kaj je postmoderna? Postmoderna za začetnike. Društvo za teoretsko psihoanalizo (Analecta), Ljubljana 2004.

Pečjak, Vid: Psihološka podlaga vizualne umetnosti. Ljubljana: Debora, 2006

Peruš, Mitja: Vse v enem, eno v vsem. Ljubljana: DZS, 1995.

Weyl, Heman: Symmetry, Princeton University Press. Princeton: 1989

Ženko, Ernest: Prostor in umetnost: prostor med filozofijo, likovno umetnostjo in znanostjo – Leonardo da Vinci, László Moholy-Nagy in Andy Warhol. Ljubljana: Založba ZRC, Ljubljana 2000.

Drugi viri:

Seminarska in diplomska dela magistrantov

Članki v revialnem tisku, elektronske publikacije digitalnih knjižnic na svetovnem spletu, tiskane publikacije in strokovna poročilaTemeljna literaturo je pogojevana s specifičnim načinom študentovega likovnega ustvarjanja in jo predlagata mentor in študent.

16.Predvideni študijski

dosežki

16.1 Znanje in razumevanje

Razumevanje vseh temeljnih vsebin in nastanka ter izvedbe likovnega dela s posebnim poudarkom na samostojnem izražanju; znanje uporabe

 

16.2 Uporaba

Praktična uporaba speciliaziranih likovno-umetniških principov na projektni nalogi

 

16.3 Refleksija

Vedenja izhajajoča iz razumevanja teoretičnih znanj in izkušenj pridobljenih pri samostojnem ustvarjalnem delu zasnovanih likovnih delih, kot opora razumevanju umetnosti, kot najvišje oblike osebnega izražanja in ustvarjanja.

 

16.4 Spretnosti

prenosljive na druge predmete

Prenosljivost na druge likovne in druge umetniške predmete. Združevanje praktičnih znanj vseh povezanih predmetov.

17. Metode poučevanja in učenja

Predavanja; obravnavanje študentovega nastajajočega dela tudi v skupini z drugimi študenti

individualno vodenje;

skupne likovne analize dela

18. Pogoji za vključitev v delo in pogoji za

opravljanje študijskih obveznosti

Vpis na 2. stopenjski študij

19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna

lestvica

Izpit

Ocena od 6 do 10 je pozitivna, od 1 do 5 je negativna.

20. Metode evalvacije kakovosti

Samoevalvacija in študentska anketa

21. Sestavljalec učnega načrta

Doc. mag. Mladen Jernejec, akad.slik. spec.

Šola za risanje in slikanje-opis študijske enote

01. Predmet

HISTORIČNA ANALIZA VIZUALNIH MEDIJEV

02. Koda enote

 

05.Stopnja

2

03.Število ECTS

12

06.Letnik

1

04.Kontaktne ure

300

07.Semester

1,2

predavanja

90

08.Študijski program

Slikarstvo

seminar

60

09.Študijska smer

Slikarstvo

študentsko delo

150

10. Steber programa

Obvezni

  

11.Jezik

Slovenski

12. Posebnosti

  • Predmet se delno lahko izvaja na terenu ogledi likovnih del, projektov, zbirk in podobno

  • Predavatelj bo sproti opozarjal na obvezno literaturo (primarne pisne vire)

13. Cilji in predmetno specifične kompetence

  • prek historične analize vizualnih medijev in skozi oči estetike in teorije medijev spoznavati, členiti in razumeti vizualne prakse od prve polovice 20. stoletja do danes

  • boljše razumevanje lastne ustvarjalne prakse in posledično odpiranje prostora za novo

  • zmožnost konceptualnega izražanja likovnih problemov in umeščanje lastnega dela v tok historične analize

  • komunicirati v polju filozofije-estetike in povezovanje sodobnih praks z najsodobnejšimi likovno-filozofskimi teorijami

  • s pomočjo historične analize vizualnih medijev tudi boljše razumevanje sodobnih likovnih praks, ki so tesno vpete v likovno-umetniške, kulturne in splošne družbene vsebine

 

14. Opis vsebine

Predmet sistematično pregleduje in obravnava vizualne medije od začetka prve polovice 20. stoletja do danes, predvsem sliko, fotografijo, video in film.

15. Temeljna literatura

Temeljna literaturo je pogojena tudi z naravo projekta, ki ga je študent prijavil ob vpisu in specifičnim načinom študentovega likovnega ustvarjanja in jo predlagata mentor. Predavatelj bo sproti opozarjal tudi na druge primarne pisne vire in obvezno literaturo

Predlagani primarni knjižni viri

Flusser, Vilém: Filozofija fotografije

Giannetti, Louis: Razumeti Film

Lynton, Norbert: Zgodba moderne umetnosti: pregled likovne umetnosti 20. stoletja

Ženko, Ernest: Prostor in umetnost: prostor med filozofijo, likovno umetnostjo in znanostjo – Leonardo da Vinci, László Moholy-Nagy in Andy Warhol, Založba ZRC, Ljubljana 2000.

Nabor kakovostne priporočene literature:

Debeljak, Aleš: Na ruševinah modernosti: institucija umetnosti in njene zgodovinske oblike. Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana 1999.

Deleuze, Gilles: Podoba-gibanje. Ljubljana: Studia Humanitatis

Eco, Umberto: Zgodovina grdote.

Eco, Umberto: Zgodovina lepote.

Gombrich, H. Ernst (1990): Razkritje vidnega s pomočjo umetnosti.

Groys, B.: Teorija sodobne umetnosti. Ljubljana: Študentska založba.

Jameson, Fredric: Kulturna logika poznega kapitalizma. Društvo za teoretsko psihoanalizo, Ljubljana 2001.

Kakovostni nabor možne literature:

Lyotard, Jean-François: Odgovor na vprašanje: Kaj je postmoderna? v: Postmoderna za začetnike, Društvo za teoretsko psihoanalizo (Analecta), Ljubljana 2004.

Mitchell, Thomas W.J. : Slikovna teorija: esej o verbalni in vizualni reprezentaciji. Študentska založba, Ljubljana 2009.

Perniola, Mario: Estetika dvajsetega stoletja, Znanstveno in pubicistično središče, Ljubljana 2000.

Shapiro Mayer (1998): Umetnikovo branje teksta, Umetnostnozgodovinski spisi, Studia Humanitatis, ŠKUC, Filozofska fakulteta, Ljubljana. (prva izdaja v originalu 1957), pp. 9-40.

Solomon, Robert C. in Higgins Kathleen M.: Kratka zgodovina filozofije. Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana 1998.

Spisi o umetnosti, Studia Humanitatis, Ljubljana. (prva izdaja 1972).

Tatarkiewicz, Władysław: Zgodovina šestih pojmov: umetnost, lépo, forma, ustvarjanje, prikazovanje, estetski doživljaj. Literarno-umetniško društvo Literatura, Ljubljana 2000.

Drugi viri

Članki v revialnem tisku, elektronske publikacije digitalnih knjižnic na svetovnem spletu, tiskane publikacije in strokovna poročila.

Seminarska in magistrska dela magistrantov.

16.Predvideni študijski

dosežki

16.1 Znanje in razumevanje

Poznavanje vizualnih medijev s pomočjo historične analize

 

16.2 Uporaba

Kritično ovrednotenje lastnega dela

iskanje novih interpretacijskih možnost, vključevanje in umeščanje lastne umetniške produkcije v tok umetnosti in v polje novih medijev

uporaba pridobljenih znanj pri magistrskem umetniško-likovnem projektu in teoretski nalogi

 

16.3 Refleksija

Poglobljeno spoznavanje umetniškega dela drugih avtorjev

 

16.4 Spretnosti prenosljive na

druge predmete

spretnosti pri uporabi domače in tuje literature in drugih virov,

zbiranju in interpretiranju podatkov in različnih postopkov, poročanja (ustno in pisno), kritične analize in sinteze, pisanja seminarskih nalog, refleksij na prebrano literaturo, delo v timih, socialne spretnosti ipd.

17.

Metode poučevanja in učenja

predavanja, seminarji, vodeni individualni študij

18.

Pogoji za vključitev v delo in pogoji za

opravljanje študijskih obveznosti

vpis na 2. stopenjski študij

19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica

  • seminarsko delo

  • izpit

Ocene od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno)

20. Metode evalvacije kakovosti

Samoevalvacija, anketa

21. Sestavljalec učnega načrta

izr. prof. dr. Ernest Ženko, univ. dipl. filozof

Na podlagi dokumentov

  • Minimalni standardi za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih (Uradni list RS, št. 95/10 z dne 29. 11. 2010),

  • Akt o spremembi Minimalnih standardov za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih (Uradni list RS, št. 17/11 z dne 11. 3. 2011),

  • Akt o spremembah in dopolnitvah minimalnih standardov za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih (Uradni list RS, št. 91/20 z dne 26. 6. 2020).

  • Meril Šole za risanje in slikanje za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev (1. 4. 2011)

  • Statuta Šole za risanje in slikanje

Senat Šole za risanje in slikanje dne 1. 10. 2020 sprejema dokument

Merila Šole za risanje in slikanje za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev

I. VSEBINA IN NAMEN

1. člen

(namen)

S tem aktom senat Šole za risanje in slikanje določa minimalne standarde oziroma pogoje za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na Šoli za risanje in slikanje.

2. člen

(oblikovanje meril visokošolskih zavodov)

Merila Šole za risanje in slikanje na podlagi minimalnih standardov in v skladu z Zakonom o visokem šolstvu (v nadaljevanju: zakon) oblikujejo lastna merila za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev, vendar morajo biti pogoji za izvolitev v naziv enaki ali zahtevnejši od minimalnih standardov.

II. NAZIVI

3. člen

(nazivi)

Izobraževalno, znanstveno-raziskovalno, umetniško in strokovno delo na visokošolskih zavodih opravljajo visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci.

NAZIVI VISOKOŠOLSKIH UČITELJEV SO:

  • redni profesor,

  • izredni profesor,

  • docent,

  • lektor (za izvajanje jezikovnega pouka);

za izvajanje visokošolskih strokovnih programov tudi:

  • višji predavatelj,

  • predavatelj.

NAZIVI ZNANSTVENIH DELAVCEV SO:

  • znanstveni svetnik,

  • višji znanstveni sodelavec,

  • znanstveni sodelavec.

NAZIVI VISOKOŠOLSKIH SODELAVCEV SO:

  • asistent,

  • bibliotekar,

  • strokovni svetnik,

  • višji strokovni sodelavec,

  • strokovni sodelavec,

  • učitelj veščin.

a. Trajanje naziva

4. člen

(trajanje naziva)

Visokošolski učitelji in znanstveni ter umetniški delavci, z izjemo rednih profesorjev in znanstvenih svetnikov, so izvoljeni v naziv za obdobje petih let (v nadaljevanju: volilno obdobje).

Ponovno so lahko izvoljeni v isti naziv za isto volilno obdobje po pogojih za ponovno izvolitev.

Asistenti so izvoljeni v naziv za obdobje treh let.

Redni profesorji in znanstveni svetniki so izvoljeni v trajni naziv.

b. Razmerje med pedagoškimi in raziskovalnimi nazivi

5. člen

(razmerje med pedagoškimi in raziskovalnimi nazivi)

Znanstveni delavec je lahko izvoljen v naziv visokošolskega učitelja, če izpolnjuje pogoj pedagoške usposobljenosti za izvolitev v ustrezni naziv.

Znanstveni svetnik je lahko pod pogojem iz prvega odstavka izvoljen v naziv rednega profesorja, višji znanstveni sodelavec v naziv izrednega profesorja, znanstveni sodelavec pa v naziv docenta. V takem primeru velja pedagoški naziv do poteka znanstvenega naziva, na temelju katerega je prišlo do izvolitve v naziv visokošolskega učitelja.

6. člen

(področja za izvolitev v nazive)

Kandidati se volijo v nazive po na področjih:

  • Slikarstvo

  • Grafika

  • Moderne vizualne prakse

  • Video, film in novi mediji

Kandidat je lahko izvoljen v naziv za eno ali več področij.

III. MINIMALNI STANDARDI ZA IZVOLITEV V NAZIV

A. Temeljni minimalni standardi za izvolitev v naziv

7. člen

(kumulativno izpolnjevanje minimalnih standardov)

Kandidat za izvolitev v naziv mora kumulativno izpolnjevati temeljne, splošne in posebne minimalne standarde za izvolitev v naziv.

8. člen

(temeljni minimalni standardi)

Temeljni minimalni standardi za izvolitev v naziv so pogoji, ki jih mora izpolnjevati vsak kandidat za izvolitev v naziv.

9. člen

(temeljni minimalni standardi za izvolitev v naziv)

Temeljni minimalni standardi za izvolitev v naziv so:

  • ustrezna izobrazba ali ustrezen znanstveni oziroma strokovni naslov,

  • usposobljenost za strokovno ali umetniško delo,

  • pedagoška usposobljenost,

  • pozitivna ocena večine poročevalcev o usposobljenosti kandidata,

  • aktivno znanje vsaj enega razširjenega tujega jezika.

Pedagoške usposobljenosti niso dolžni izkazati kandidati za izvolitev v nazive znanstvenega delavca, strokovnega svetnika, višjega strokovnega sodelavca, strokovnega sodelavca, bibliotekarja in asistenta ob prvi izvolitvi.

10. člen

(izkazovanje usposobljenosti)

Kandidat izkazuje usposobljenost za strokovno delo z dokumentiranimi objavami znanstvenih in strokovnih del, dokumentiranimi raziskovalnimi in strokovnimi dosežki, dokumentiranim sodelovanjem pri znanstvenih ali strokovnih projektih, podeljenimi patenti in drugimi dokumentiranimi dosežki, ki se na področju posamezne stroke štejejo za dokaz izvirnosti in kakovosti.

Usposobljenost za umetniško delo se izkazuje z dokumentiranimi javnimi ali javnosti dostopnimi izvedbami avtorskih del, javnimi ali javnosti dostopnimi predstavitvami ali objavami umetniških del in drugimi dokumentiranimi dosežki, ki se na posameznem umetniškem področju štejejo za dokaz izvirnosti in kakovosti.

11. člen

(izkazovanje pedagoške usposobljenosti)

Pedagoška usposobljenost se pri prvi izvolitvi v naziv visokošolskega učitelja izkazuje s preizkusnim predavanjem.

Pri vsaki izvolitvi visokošolskega učitelja in visokošolskega sodelavca v višji naziv ali ponovni izvolitvi mora kandidat predložiti mnenje študentskega sveta, ki temelji na rezultatih študentske ankete ali drugih instrumentov preverjanja pedagoškega dela.

12. člen

(izkazovanje aktivnega znanja razširjenega tujega jezika)

Aktivno znanje razširjenega tujega jezika se izkazuje z dokazilom institucije, pristojne za izdajanje tovrstnih potrdil, ali z mednarodno uveljavljenim potrdilom o znanju določenega jezika.

Kandidat za izvolitev v naziv, ki je diplomiral, magistriral ali doktoriral na tuji univerzi po programu, ki je potekal v enem od razširjenih tujih jezikov, in je tudi diplomsko oziroma magistrsko delo ali doktorsko disertacijo napisal v tem jeziku, ni dolžan predložiti dokazil o aktivnem znanju razširjenega tujega jezika.

Znanje razširjenega tujega jezika se izkazuje samo pri prvi izvolitvi v naziv.

B. Splošni minimalni standardi za izvolitev v naziv

13. člen

(splošni minimalni standardi za izvolitev v naziv)

Splošni minimalni standardi so formalni pogoji, ki jih mora poleg temeljnih minimalnih standardov izpolnjevati kandidat za izvolitev v posamezni naziv.

V naziv:

  1. rednega profesorja, izrednega profesorja, docenta, znanstvenega svetnika, višjega znanstvenega sodelavca in znanstvenega sodelavca je lahko izvoljen, kdor ima doktorat znanosti;

  2. rednega profesorja, izrednega profesorja in docenta na umetniškem področju je lahko izvoljen, kdor ima priznana umetniška dela in izobrazbo najmanj druge stopnje;

  3. višjega predavatelja je lahko izvoljen, kdor ima izobrazbo najmanj druge stopnje;

  4. predavatelja tujega jezika na nejezikovnih smereh študija je lahko izvoljen, kdor ima 5 let ustrezne prakse in izobrazbo najmanj druge stopnje;

  5. predavatelja za predmete, pri katerih je težišče na posebnih strokovnih znanjih, je lahko izvoljen, kdor ima 5 let uspešnega strokovnega dela v praksi in izobrazbo najmanj druge stopnje;

  6. lektorja je lahko izvoljen, kdor ima izobrazbo druge stopnje in 3 leta pedagoške prakse;

  7. asistenta je lahko izvoljen, kdor ima izobrazbo najmanj druge stopnje in je med študijem dosegel povprečno oceno najmanj prav dobro (8);

  8. strokovnega svetnika je lahko izvoljen, kdor ima izobrazbo najmanj druge stopnje in 15 let ustrezne strokovne prakse na področju, povezanem s področjem, za katerega se voli v naziv;

  9. višjega strokovnega sodelavca je lahko izvoljen, kdor ima izobrazbo najmanj druge stopnje in 10 let ustrezne prakse na področju, povezanem s področjem, za katerega se voli v naziv;

  10. strokovnega sodelavca je lahko izvoljen, kdor ima izobrazbo najmanj druge stopnje in 2 leti ustrezne prakse na področju, povezanem s področjem, za katerega se voli v naziv;

  11. učitelja veščin je lahko izvoljen, kdor ima izobrazbo najmanj druge stopnje in 5 let ustrezne prakse na področju, povezanem s področjem, za katerega se voli v naziv;

  12. bibliotekarja je lahko izvoljen, kdor ima izobrazbo najmanj druge stopnje, 3 leta ustrezne prakse in izkazano sposobnost za samostojno strokovno delo.

a. Elementi usposobljenosti za področje izvolitve v naziv

14. člen

(vsebinski elementi)

Vsebinski elementi za presojo usposobljenosti za področje izvolitve v naziv so:

  • uspešnost pri reševanju znanstvenih, raziskovalno-razvojnih ali strokovnih problemov;

  • uspešno reševanje likovno-strokovnih problemov

  • aktivno delovanje v domačem in mednarodnem prostoru;

  • izkušnje pri delu v poklicnem okolju

15. člen

(usposobljenost za izvolitev)

Usposobljenost na področju izvolitve v naziv se izkazuje z:

  • ustrezno bibliografijo na področju, za katerega želi kandidat biti izvoljen,

  • dokazili o uspešnem sodelovanju v domačem in mednarodnem prostoru,

  • dokazljivimi navedki v znanstveni literaturi

  • dokazljivimi navedki v likovno-strokovni literaturi

  • pozitivnimi ocenami poročevalcev.

16. člen

(objava del)

Kandidatova dela morajo biti objavljena oziroma predstavljena na način, ki ga priznava stroka za uveljavitev v domači in mednarodni strokovni javnosti na področju, za katerega želi biti kandidat izvoljen.

Kandidat lahko dela z mednarodno pomembnostjo nadomesti z deli, ki so pomembna za narodno ali državno samobitnost in kulturo na področjih izvolitve, kjer nastopi v mednarodnem prostoru niso mogoči oziroma niso primerni kot merilo kakovosti. Ta področja sprejme senat visokošolskega zavoda.

17. člen

(mednarodna odmevnost)

Kandidat izkazuje mednarodno odmevnost svojega dela zlasti z naslednjimi kazalci mednarodne odmevnosti:

  • dokazljivimi citati v znanstveni literaturi,

  • vabljenimi predavanji na mednarodnih znanstvenih srečanjih,

  • članstvom v uredniških odborih mednarodnih revij,

  • članstvom v tujih akademijah,

  • nosilstvom predmeta v mednarodnih dodiplomskih ali podiplomskih programih ter

  • pedagoškim sodelovanjem pri izvedbi dodiplomskih ali podiplomskih študijskih programov na tujih univerzah.

Seznam kazalcev mednarodne odmevnosti in njihove količinske vrednosti za posamezna področja sprejme senat visokošolskega zavoda.

18. člen

(mednarodna odmevnost umetniškega dela)

Kandidat izkazuje mednarodno odmevnost svojega umetniškega dela z naslednjimi kazalci mednarodne odmevnosti:

  • predstavitvijo svojih del na festivalih ali drugih enakovrednih prireditvah v tujini,

  • članstvom v mednarodnih žirijah

  • javna predstavitev umetniškega dela v tujini z objavljeno kritiko;

  • javna izvedba umetniškega ali oblikovalskega dela v tujini

  • nagrada ali odkup na mednarodnem natečaju;

  • vabljenimi predavanji na mednarodnih srečanjih;

  • mentorstvo pri študentskih delih nagrajenih z mednarodnimi nagradami.

Podrobne kriterije mednarodne odmevnosti sprejme senat visokošolskega zavoda.

19. člen

(vrsta objave)

Za objavo z mednarodno odmevnostjo se šteje besedilo, objavljeno v enem od razširjenih tujih jezikov v eni od revij, indeksiranih v SSCI ali SCI z IF>0 ter AHCI, ali v revijah, ki so po mnenju stroke po kakovosti in mednarodni odmevnosti primerljive s temi revijami. Seznam teh revij sprejme senat visokošolskega zavoda.

20. člen

(avtorstvo)

Prvo ali vodilno avtorstvo je razvidno iz vrstnega reda avtorjev; v kolikor ni razvidno, morajo soavtorji napisati izjavo o tem, kdo je vodilni avtor.

Na področjih, na katerih prvo oziroma vodilno avtorstvo ne obstaja (npr. kjer so avtorji razvrščeni po abecednem vrstnem redu), se prvo oziroma vodilno avtorstvo ne upošteva.

b. Elementi umetniške usposobljenosti

21. člen

(presoja umetniške usposobljenosti)

Elementi za presojo umetniške usposobljenosti za področje izvolitve so:

  • javne izvedbe avtorskih del,

  • javne predstavitve umetniškega dela,

  • nagrade in priznanja za umetniško delo in

  • aktivno delovanje v domačem in mednarodnem prostoru.

22. člen

(izkazovanje umetniške usposobljenosti)

Umetniška usposobljenost za področje izvolitve se izkazuje s:

  • kritikami o umetniškem delovanju,

  • nagradami za umetniško delovanje,

  • članstvom v domačih in mednarodnih žirijah,

  • sodelovanjem na uveljavljenih domačih in tujih festivalih, tekmovanjih in prireditvah,

  • vabili na gostovanja v tujini,

  • sodelovanjem z uveljavljenimi domačimi in tujimi umetniškimi institucijami in

  • pozitivnimi ocenami poročevalcev.

c. Elementi pedagoške usposobljenosti

23. člen

(presoja pedagoške usposobljenosti)

Elementi za presojo pedagoške usposobljenosti kandidata za izvolitev v naziv so:

  • razumljivost ter sistematičnost predavanj, vaj, seminarjev, konzultacij ter preverjanj znanja;

  • uspešno mentorstvo pri diplomah, specializacijah, magisterijih, doktoratih in vseživljenjskem ter drugem podiplomskem izobraževanju, mentorstvo študentom v izmenjavi in pri študentskem raziskovalnem delu;

  • odnos do študentov;

  • spodbujanje k znanstvenemu, umetniškemu, pedagoškemu in strokovnemu delu;

  • priprava, strokovna, pedagoška in metodična oziroma didaktična vrednost pedagoških pripomočkov, študijskih gradiv in učbenikov;

  • razvijanje procesov dela, ki podpirajo pedagoški proces;

  • z dokazili potrjeno pedagoško usposabljanje po splošnih programih pedagoškega usposabljanja ali individualnih programih visokošolskega zavoda.

C. Posebni minimalni standardi za izvolitev v naziv

24. člen

(posebni minimalni standardi za izvolitev v naziv)

Posebni minimalni standardi so kakovostni in količinski pogoji, ki jih mora poleg temeljnih in splošnih minimalnih standardov izpolnjevati kandidat za izvolitev v naziv.

Redni profesor in znanstveni svetnik

25. člen

(redni profesor in znanstveni svetnik)

V naziv rednega profesorja in znanstvenega svetnika je lahko izvoljen kandidat, ki poleg temeljnih in splošnih minimalnih standardov izpolnjuje tudi naslednje posebne minimalne standarde:

Kakovostni pogoji:

  • je sposoben samostojno znanstveno, umetniško in raziskovalno-razvojno delovati na področju, za katerega želi biti izvoljen, ter prispevati nova znanja ali stvaritve ter izkazati mednarodno odmevnost svojega dela;

  • je po opravljenem doktoratu najmanj 3 mesece neprekinjeno raziskovalno ali pedagoško deloval na kakovostni tuji univerzi ali raziskovalni ustanovi;

  • je po priznanju pomembnih umetniških del najmanj 3 mesece neprekinjeno umetniško ali pedagoško deloval na tuji univerzi ali pomembni umetniški ustanovi. Enako kot delovanje na tuji univerzi ali umetniški ustanovi se vrednoti sodelovanje v žiriji pri pomembnih mednarodnih umetniških tekmovanjih ali natečajih ali na mednarodnih prireditvah, ki so glede na prostor in kraj dogajanja izjemnega pomena;

  • poglablja in dopolnjuje znanstvene in umetniške dosežke ter skrbi za njihovo uporabo oziroma bogati slovensko in mednarodno znanje in kulturo;

  • je bil mentor pri vsaj eni zaključeni doktorski disertaciji ali somentor pri dveh oziroma mentor pri vsaj enem posebnem umetniškem dosežku, kjer mentorstvo šteje tudi v primeru utemeljeno zavrnjene doktorske disertacije;

  • je objavil znanstvena ali umetniška dela (monografija, knjiga, učbenik), ki so pomembna za razvoj stroke v mednarodnem in nacionalnem okviru;

  • je vodil raziskovalne projekte;

  • ima soglasje komisije za izvolitev v naziv.

Količinski pogoji:

  • je objavil vsaj 14 člankov (od tega najmanj 7 od zadnje izvolitve v nižji naziv), pri katerih je prvi ali vodilni avtor (oz. dokazuje, da je njegov prispevek k članku enakovreden prispevku prvega ali vodilnega avtorja); od tega mora biti najmanj 6 člankov objavljenih v revijah, indeksiranih v SSCI, SCI z IF>0 oziroma AHCI. Če je za področje za izvolitev značilno, da revije, indeksirane v SSCI, SCI z IF>0 oziroma AHCI, niso edino zanesljivo merilo za preverjanje odmevnosti, se upoštevajo revije, ki so po kakovosti in mednarodni odmevnosti primerljive z naštetimi revijami. Seznam revij pripravi visokošolski zavod in ga potrdi senat visokošolskega zavoda.

Kandidat lahko največ 8 člankov iz prve alineje prejšnjega odstavka, ki pa ne nadomeščajo obveznih člankov, objavljenih v revijah, indeksiranih v SSCI in SCI z IF>0 oziroma AHCI, nadomesti z znanstveno monografijo, delom znanstvene monografije, učbenikom ali strokovnim dosežkom. Avtorstvo znanstvene monografije nadomešča 2 članka. Avtorsko dela znanstvene monografije pa nadomešča en članek. Dva od člankov, ki jih kandidat nadomešča z znanstveno monografijo ali delom znanstvene monografije, lahko nadomesti z recenziranim univerzitetnim učbenikom. Avtorstvo recenziranega univerzitetnega učbenika se šteje kot en članek. Enega od člankov, ki jih kandidat nadomešča z znanstveno monografijo ali delom znanstvene monografije, lahko nadomesti z vrhunskim raziskovalnim, strokovnim (prenos tehnologij, podeljen patent s preizkusom ipd.) ali športnim dosežkom.

26. člen

(redni profesor na umetniškem področju)

V naziv rednega profesorja na umetniškem področju je lahko izvoljen kandidat, ki poleg temeljnih in splošnih minimalnih standardov izpolnjuje tudi naslednje posebne minimalne standarde:

  • izkazuje najmanj 14 mednarodno odmevnih del oziroma 14 vrhunskih umetniških dosežkov z javno predstavitvijo (od tega najmanj 7 od zadnje izvolitve v nižji naziv);

  • s svojim umetniškim delom je uveljavljen v mednarodnem prostoru.

Izjemno umetniško delo z izrazito mednarodno odmevnostjo lahko po presoji poročevalcev o umetniški usposobljenosti nadomesti štiri dela iz prve alineje prejšnjega odstavka tega člena.

27. člen

(javno predavanje)

Kandidat za izvolitev v naziv rednega profesorja mora pred izvolitvijo opraviti javno predavanje.

Kandidat za izvolitev v naziv rednega profesorja umetniškega področja lahko namesto javnega predavanja predstavi svoje umetniško delo na za konkretno umetniško področje običajen način.

Izredni profesor in višji znanstveni sodelavec

28. člen

(izredni profesor in višji znanstveni sodelavec)

V naziv izrednega profesorja in višjega znanstvenega sodelavca je lahko izvoljen kandidat, ki poleg temeljnih in splošnih minimalnih standardov izpolnjuje tudi naslednje posebne minimalne standarde:

Kakovostni pogoji:

  • je sposoben samostojno znanstveno, umetniško ali raziskovalno-razvojno delovati na področju, za katerega se izvoli, ter na njem prispevati nova znanja ali stvaritve. Ta sposobnost se izkazuje z ustrezno bibliografijo na področju izvolitve v naziv;

  • je uspešno deloval v strokovnem okolju;

  • izkazuje mednarodno odmevnost svojega dela;

  • je po opravljenem doktoratu raziskovalno ali pedagoško deloval na tuji univerzi ali raziskovalni ustanovi neprekinjeno najmanj 3 mesece ali je po priznanju pomembnih umetniških del najmanj 3 mesece neprekinjeno umetniško ali pedagoško deloval na tuji univerzi ali pomembni umetniški ustanovi. Enako kot delovanje na tuji univerzi ali umetniški ustanovi se vrednoti sodelovanje v žiriji pri pomembnih mednarodnih umetniških tekmovanjih ali natečajih, mentorstvo študentom, ki dosežejo mednarodna priznanja na mednarodnih tekmovanjih ali na mednarodnih prireditvah, ki so glede na prostor in kraj dogajanja izjemnega pomena;

  • je bil somentor pri najmanj eni zaključeni doktorski disertaciji, kjer somentorstvo šteje tudi v primeru utemeljeno zavrnjene doktorske disertacije; ali je sicer ustrezno prispeval k vzgoji strokovnjakov na svojem področju. Za tak prispevek se šteje:

      • uspešno zaključeno mentorstvo pri vsaj enem študentskem delu, nagrajenem z univerzitetno nagrado oziroma nacionalno strokovno ali mednarodno nagrado;

      • mentorstvo študentom pri posebnih umetniških dosežkih, na tekmovanjih in v okviru poklicnih umetniških ansamblov ali skupin;

      • glavno mentorstvo pri dveh zaključenih magistrskih delih; mentorstvo šteje tudi v primeru utemeljeno zavrnjenega magistrskega dela;

      • vodenje raziskovalnega projekta;

  • ima soglasje komisije za izvolitev v naziv.

Ne glede na četrto alinejo prejšnjega odstavka je v naziv izrednega profesorja in višjega znanstvenega sodelavca lahko izvoljen tudi kandidat, ki zaradi izrednih razmer, neposredno povezanih z epidemijo koronavirusa SARS-Cov-2, v letih 2020 in 2021 ni mogel izpolniti pogoja, ki se nanaša na 3-mesečno neprekinjeno delovanje na tuji univerzi ali raziskovalni oziroma umetniški ustanovi. Kandidat nezmožnost izpolnitve navedenega pogoja dokaže s potrdilom tuje institucije. Ta pogoj pa mora izpolniti pri ponovni izvolitvi v isti naziv ali pri izvolitvi v višji naziv.

Za neprekinjeno 3-mesečno delovanje v tujini iz četrte alineje drugega odstavka se šteje tudi delovanje v tujini, ki je bilo prekinjeno zaradi epidemije koronavirusa SARS-Cov-2, v skupnem trajanju najmanj 3 mesecev.

Količinski pogoji:

  • je objavil vsaj 7 člankov (od tega najmanj 4 od zadnje izvolitve v nižji naziv), pri katerih mora biti prvi ali vodilni avtor (oz. dokazuje, da je njegov prispevek k članku enakovreden prispevku prvega ali vodilnega avtorja), od tega morajo biti najmanj 3 članki objavljeni v revijah, indeksiranih v SSCI, SCI z IF>0 oziroma AHCI. Če je za izvolitveno področje značilno, da revije, indeksirane s SSCI, SCI z IF>0 oziroma AHCI, niso edino zanesljivo merilo za preverjanje odmevnosti, se upoštevajo revije, ki so po kakovosti in mednarodni odmevnosti primerljive z naštetimi revijami. Seznam revij pripravi visokošolski zavod in ga potrdi senat zavoda.

Kandidat lahko največ 4 članke iz prve alineje prejšnjega odstavka (ki pa ne nadomeščajo obveznih člankov, objavljenih v revijah, indeksiranih v SSCI in SCI z IF>0 ter AHCI) nadomesti z znanstveno monografijo, delom znanstvene monografije, učbenikom, raziskovalnim ali strokovnim dosežkom (prenos tehnologij, podeljeni patent ipd.). Pri tem avtorstvo znanstvene monografije nadomešča 2 članka, avtorstvo dela znanstvene monografije pa 1 članek. Enega od člankov, ki jih kandidat nadomešča z monografijo ali delom monografije, lahko nadomesti z recenziranim univerzitetnim učbenikom. Enega od člankov, ki jih kandidat nadomešča z znanstveno monografijo ali delom znanstvene monografije, lahko nadomesti z vrhunskim raziskovalnim, strokovnim ali športnim dosežkom.

29. člen

(izredni profesor za umetniško področje)

V naziv izrednega profesorja na umetniškem področju je lahko izvoljen kandidat, ki poleg temeljnih in splošnih minimalnih standardov izpolnjuje tudi naslednje posebne minimalne standarde:

  • z najmanj 7 mednarodno odmevnimi deli oziroma sedmimi vrhunskimi umetniškimi dosežki z javno predstavitvijo (od tega najmanj 4 od zadnje izvolitve v nižji naziv);

  • s svojim umetniškim delom je uveljavljen v mednarodnem prostoru.

Izjemno umetniško delo z izrazito mednarodno odmevnostjo lahko po presoji poročevalcev o umetniški usposobljenosti nadomesti tri od del iz prve alineje prejšnjega odstavka tega člena.

Docent in znanstveni sodelavec

30. člen

(docent in znanstveni sodelavec)

V naziv docenta in znanstvenega sodelavca je lahko izvoljen kandidat, ki poleg temeljnih in splošnih minimalnih standardov izpolnjuje tudi naslednje posebne minimalne standarde:

Kakovostni pogoji:

  • je uspešen pri reševanju znanstvenih, raziskovalno-razvojnih, umetniških ali strokovnih problemov;

  • aktivno deluje v mednarodnem prostoru;

  • ima soglasje komisije za izvolitev v naziv.

Količinski pogoji:

  • je objavil vsaj 3 članke, pri katerih je bil prvi ali vodilni avtor, od tega mora biti najmanj 1 članek objavljen v revijah, indeksiranih v SSCI, SCI z IF>0 oziroma AHCI. Če je za področje izvolitve značilno, da revije, indeksirane s SSCI, SCI z IF>0 oziroma AHCI, niso edino zanesljivo merilo za preverjanje odmevnosti, se upoštevajo revije, ki so po kakovosti in mednarodni odmevnosti primerljive z naštetimi revijami. Seznam revij pripravi visokošolski zavod in ga potrdi senat zavoda.

Kandidat lahko največ 2 članka iz prve alineje prejšnjega odstavka (ki pa ne nadomeščata obveznega članka, objavljenega v reviji, indeksirani v SSCI in SCI z IF>0 ter AHCI) nadomesti z znanstveno monografijo ali delom znanstvene monografije. Pri tem avtorstvo znanstvene monografije nadomešča 2 članka, avtorstvo v delu znanstvene monografije nadomešča 1 članek.

31. člen

(docent za umetniško področje)

V naziv docenta za umetniško področje je lahko izvoljen kandidat, ki poleg temeljnih in splošnih minimalnih standardov izpolnjuje tudi naslednje posebne minimalne standarde:

  • izkazuje najmanj tri mednarodno odmevna dela oziroma tri vrhunske umetniške dosežke;

  • s svojim umetniškim delom je uveljavljen v mednarodnem prostoru.

Izjemno umetniško delo z izrazito mednarodno odmevnostjo lahko po presoji poročevalcev o umetniški usposobljenosti nadomesti dve od del iz prve alineje prejšnjega odstavka tega člena.

Višji predavatelj

32. člen

(višji predavatelj)

V naziv višjega predavatelja je lahko izvoljen kandidat, ki ima:

  • izkazana strokovna dela in objave, ki dokazujejo njegovo strokovno uveljavljenost na področju, na katerem želi biti izvoljen v naziv;

  • izkazano pedagoško usposobljenost.

Predavatelj

33. člen

(predavatelj)

V naziv predavatelja je lahko izvoljen kandidat, ki se je strokovno uveljavil na področju, za katerega želi biti izvoljen v naziv, in ima pozitivne ocene večine poročevalcev.

Lektor

34. člen

(lektor)

V naziv lektorja je lahko izvoljen kandidat, ki:

  • ima 3 leta ustrezne pedagoške prakse in, če gre za žive jezike, vsaj 3 mesece neprekinjenega strokovnega oziroma pedagoškega delovanja v ustreznem jezikovnem okolju;

  • ima ustrezno bibliografijo, ki obsega dela in stvaritve, ki jih priznava stroka kot ustrezni način predstavitve s področja, za katerega želi biti izvoljen;

  • je pokazal sposobnost za strokovno in pedagoško delo;

  • izkazuje pedagoško usposobljenost.

Ne glede na prvo alinejo prejšnjega odstavka je v naziv lektorja lahko izvoljen tudi kandidat, ki zaradi izrednih razmer, neposredno povezanih z epidemijo koronavirusa SARS-Cov-2, v letih 2020 in 2021 ni mogel izpolniti pogoja, ki se nanaša na 3-mesečno neprekinjeno delovanje v ustreznem jezikovnem okolju. Kandidat nezmožnost izpolnitve navedenega pogoja dokaže s potrdilom tuje institucije. Ta pogoj pa mora izpolniti pri ponovni izvolitvi v isti naziv ali pri izvolitvi v višji naziv.

Za neprekinjeno 3-mesečno delovanje v ustreznem jezikovnem okolju iz prve alineje prejšnjega odstavka se šteje tudi delovanje v tujini, ki je bilo prekinjeno zaradi epidemije koronavirusa SARS-Cov-2, v skupnem trajanju najmanj 3 mesecev.

Asistent

35. člen

(asistent)

V naziv asistenta je lahko izvoljen kandidat, ki je:

  • dokončal zadnji študij s povprečno oceno najmanj prav dobro (8), tako da se pri izračunu povprečja upoštevajo ocene vseh opravljenih izpitov, vaj in drugih ocenjenih študijskih obveznosti;

  • za svoje zaključno delo, če je to pogoj za zaključek študija, dosegel najmanj oceno prav dobro (8);

  • pokazal sposobnost za strokovno, znanstveno, raziskovalno-razvojno ali umetniško delo.

IV. MINIMALNI STANDARDI ZA PONOVNO IZVOLITEV

a. Ponovna izvolitev v naziv visokošolskega učitelja in znanstvenega delavca

36. člen

(ponovna izvolitev v naziv visokošolskega učitelja in znanstvenega delavca)

Pri ponovni izvolitvi v naziv visokošolskega učitelja in znanstvenega delavca za isto izvolitveno področje mora kandidat od zadnje izvolitve v naziv izpolniti vsaj polovico pogojev, ki jih zahteva zavod pri prvi izvolitvi v naziv.

37. člen

(izvolitev v nižji naziv)

Če kandidat ne izpolni pogojev za ponovno izvolitev, lahko zaprosi za izvolitev v nižji naziv, če je bil pred tem že izvoljen v ta naziv. Pri tem mora izpolnjevati pogoje, ki so potrebni za ponovno izvolitev v nižji naziv.

b. Ponovna izvolitev v naziv asistenta

38. člen

(ponovna izvolitev v naziv asistenta)

Če je asistent dokazal uspehe v izobraževalnem in znanstveno-raziskovalnem oziroma umetniškem delu ter ima dokazila o pedagoški usposobljenosti, je lahko v isti naziv izvoljen trikrat. Pri nadaljnjih izvolitvah se zahteva doktorat znanosti.

Asistent pri umetniških disciplinah je izvoljen v isti naziv četrtič, če je ustvarjalen in ima priznana pomembna umetniška dela.

V. PREDČASNA IZVOLITEV V NAZIV IN IZVOLITEV MIMO VRSTNEGA REDA

39. člen

(predčasna izvolitev)

Kandidat se izjemoma lahko izvoli v naziv pred potekom veljavnega naziva oziroma v naziv, pri katerem se ne upošteva vrstni red nazivov.

Za predčasno izvolitev v naziv mora kandidat imeti izjemne dosežke.

Pri predčasni izvolitvi v naziv in izvolitvi mimo vrstnega reda ne veljajo določbe novega tretjega in četrtega odstavka 28. člena in novega drugega in tretjega odstavka 34. člena teh minimalnih standardov.

40. člen

(izvolitev mimo vrstnega reda)

Za izjemni dosežek kandidata, ki utemeljuje predčasno izvolitev v naziv ali izvolitev v naziv mimo vrstnega reda, se štejejo prejem pomembne, splošno znane mednarodne nagrade, izjemno pomembna dela z dokazano veliko odmevnostjo pri nas in v tujini ali odločilen prispevek k razvoju pomembnega novega področja raziskav ali umetniške dejavnosti.

41. člen

(ugotavljanje enakovrednosti v tujini pridobljenih nazivov)

Za visokošolske učitelje, ki imajo v tujini pridobljeno izvolitev v naziv, se na podlagi minimalnih standardov izvede postopek ugotavljanja ustreznosti naziva, ki si ga je kandidat pridobil na drugem visokošolskem zavodu v tujini. Senat visokošolskega zavoda, ki izvede postopek priznavanja ustreznosti naziva, podeli naziv ter področje izvolitve v naziv. Priznavanje enakovrednega naziva velja za enako dobo, kot bi veljala izvolitev v ustrezni učiteljski naziv.

VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

42. člen

(dokončanje začetih postopkov)

Postopki za izvolitev v naziv, začeti pred uporabo teh minimalnih standardov, se končajo po pogojih in merilih zavoda, po katerih so bili začeti.

43. člen

(ponovna izvolitev v isti ali višji naziv po prejšnjih merilih)

Kandidat, ki je bil izvoljen v naziv po prejšnjih merilih za izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev, lahko, ko mu poteče ta naziv, še enkrat zaprosi za izvolitev v isti ali višji naziv, po merilih, ki so veljala ob zadnji izvolitvi v trenutni naziv.

44. člen

Ta merila so objavljena na oglasni deski šole in veljajo od 1. 10. 2020

Za Šolo za risanje in slikanje

Mladen Jernejec, dekan

Ljubljana, 1. 10. 2020

Privacy Preferences
When you visit our website, it may store information through your browser from specific services, usually in form of cookies. Here you can change your privacy preferences. Please note that blocking some types of cookies may impact your experience on our website and the services we offer.
error: Alert: Content is protected !!