Brnčičeva ulica 31, SI-1231 Ljubljana – Črnuče

Poslanstvo, vizija, cilji, strategija in organiziranost visokošolskega zavoda so jasno določeni in predstavljeni v aktih šole in javno objavljeni na spletni strani Šole za risanje in slikanje, v Predstavitvenem zborniku Šole za risanje in slikanje, na informativnih dnevih in informativnih urah ter na individualnih predstavitvah kandidatom za vpis.

Iz poslanstva in vizije visokošolskega zavoda so jasno razvidni umetniško-izobraževalni cilji.

Strategija visokošolskega zavoda vsebuje načrt in načine za uresničevanje oblikovanih ciljev.

Načrtovana je notranja organiziranost zavoda; ta je pregledna, jasno opredeljene so pristojnosti, naloge in dolžnosti vodstva, vseh zaposlenih in študentov v organih upravljanja.

Strateški načrt

Namen, poslanstvo in cilji, predvsem pa vizija, predstavljajo strateški načrt zavoda. Od ustanovitve do danes smo vse načrtovano uspešno izpeljali.

V obdobju od prejšnje evalvacije smo zabeležili velik napredek v kvaliteti študija, ki se odraža predvsem v ocenah ateljejskih, kot tudi teoretskih predmetov in v ocenah diplomskih in magistrskih izpitov. To izkazuje tudi osem študentov, ki so 2. stopenjski študij zaključili z diplomo summa cum laude.

Vsi notranji deležniki sodelujejo pri (strateškem) načrtovanju; narava našega dela ne vključuje zunanjih deležnikov.

Namen, poslanstvo, cilji in vizija

Namen

Zavod Šola za risanje in slikanje je bil ustanovljen z namenom izobraževanja na visokošolskem likovnem področju in z namenom vpeljave nekaterih novih vsebin in oblik študija.

Šola za risanje in slikanje je bil prvi slovenski samostojni visokošolski zavod, ki je pričel nastajati leta 1990. Ob nastanku je bil tudi edini slovenski samostojni visokošolski zavod, ki izobražuje na področju slikarstva. Ideja o ustanovitvi samostojnega visokošolskega zavoda je bila v tistih časih nekaj povsem novega: porodilo jo je dejstvo, da študij slikarstva nujno potrebuje sveže, nove in drugačne pristope ter modernejše študijske vsebine. Že ob nastanku je šola vnesla novo dinamiko v visokošolsko izobraževanje. Od vsega začetka namenjamo posebno pozornost individualnemu vodenju študenta, ki delno lahko vpliva na nabor vsebin;

Poslanstvo

Svoje poslanstvo Šola za risanje in slikanje izvaja prek:

  • študijskega programa Slikarstvo 1. stopnje
  • študijskega programa Slikarstvo 2. stopnje
  • likovno-umetniške dejavnosti
  • obštudijskih dejavnosti

Cilji

Temeljna cilja sta dva, ki sta med seboj odvisna in prepletena:

  • sposobnost diplomantovega likovno zrelega, suverenega, ustvarjalno smelega, človeku prijaznega, estetskega in umetniškega ustvarjanja na osnovi trdne in temeljite likovne izobrazbe, pridobljene na podlagi ateljejskega, teoretskega in strokovnega dela, na kateri diplomant, vrhunski likovni izobraženec, gradi svoj likovni nazor;
  • sposobnost kreativnega in suverenega reševanja nalog pri:

likovnem delu v poklicih, ki zahtevajo temeljito likovno  znanje in suvereno uporabo likovnih orodij pri delu v poklicih, kjer je likovno znanje zaželeno

Cilje razkriva tudi misel o umetnosti, zapisana v uvodu v študijski program:

»Na Šoli za risanje in slikanje merimo in vrednotimo likovno umetniško delo pótem temeljnih likovnih elementov, estetike umetniškega dela, pozitivnega nagovora človeka, izrazne in komunikacijske moči nagovora, moči časovno neomejenega kreativnega naboja. Prepričani smo, da likovno ustvarjanje ni posnemanje, in da je likovno delo udejanjanje posebnega v možnem. Kot tako je presežek človekovega ustvarjanja in tudi izkušnja, ki si jo delimo na duhovnem področju.

Slike, te alma mater vsega likovnega torej ne razumemo zgolj kot zrcalo dogodka ali v posebnem mediju procesirane nove unikatne ideje, razumemo jo tudi kot podobo z estetsko vrednostjo, namenjeno duhovnemu uživanju, dojemanju in izražanju, omiki in kontemplaciji.«

Cilji (osnovni cilji strokovnega izobraževanja kot takega) se ne spreminjajo, saj so stalnica programa. Spremljajo se določene etape na poti do cilja. Narava umetniško-ustvarjalnega študija omogoča, da so cilji neprestano merljivi. Absolutno je potrebno vzeti v obzir, da etapne cilje študenti dosegajo vsak v svojem lastnem tempu.

Pri vzgoji na področju umetniških panog izhajamo iz stalne navidezne dvojnosti med talentom in izobrazbo, a v resnici gre za stekanje in sožitje. Izhajamo iz predpostavke, da je talent brez izobraževanja zavrt, izobraževanje brez talenta pa prazno. Izobraževanje ni in ne more biti nadomestilo za talent, temveč prav obratno, izobraževanje talent aktivira. Učenje je nujni pogoj, da lahko talent sploh uporabljamo, da pride do izraza. Izobraževanje talent uvede in dejavno pripravi za vstop v delovni prostor stroke.

V bolonjski prenovi smo na Šoli za risanje in slikanje za razliko od vseh drugih ohranili kompakten način študija. Programa nismo drobili, temveč enotili zaradi sinergičnega učinka študijskih vsebin. Ohranili smo 8- semestrski študij na prvi stopnji, saj iz izkušnje vemo, da na tej stopnji ne sme trajati manj časa.

Vemo, da le temeljito izobražen in nadarjen slikar lahko suvereno ustvarja v vseh likovnih praksah in operira z vsemi likovnimi orodji.

Ob obveznem študijskem programu ponujamo tudi največji nabor obštudijskih dejavnosti.

Vsako leto Izvedemo cikel strokovnih predavanj pod imenom » Izbrana poglavja iz … «, v katerih podajamo originalne in zanimive strokovne vsebine.

Razvijamo študentovo likovno znanje, ki se ne napaja zgolj v polju temeljnih likovnih elementov; na Šoli za risanje in slikanje študenta učimo, razvijamo, spodbujamo in vodimo k celovitemu in samostojnemu načinu izražanju v tistem mediju, ki mu najbolje ustreza.

Uspeh pri uresničevanju ciljev in poslanstva izkazujemo tudi kot akterji, prisotni v slovenskem, kot tudi širšem prostoru.

Vizija

Šola za risanje in slikanje se bo v svojem poslanstvu v širšem smislu še naprej trudila ostati pomemben deležnik v splošnem kulturnem razvoju in duhovnemu bogatenju družbe kot take; prek inovativnih ustvarjalcev širila kulturna obzorja in tako neposredno prispevala k razvoju in ugledu naše družbe; posredno bo prebujala ustvarjalno drznost in kreativnost.

Trudila se bo tudi:

  • ohraniti trdno pozicijo na področju umetniškega izobraževanja
  • vpeljevati nove vsebine, tudi takšne, ki omogočajo boljšo samopromocijo študentov
  • sodelovati s sorodnimi institucijami
  • izvajati študij na III. stopnji, skupaj z drugimi kompetentnimi visokošolskimi zavodi
  • nenehno spremljati napredek na področju stroke likovnega izobraževanja

ŠOLA ZA RISANJE IN SLIKANJE

Predstavitveni zbornik 1. stopenjskega (dodiplomskega) študijskega programa Slikarstvo

Za vse dodatne informacije nam pišite na arthouse2012@gmail.com

Šola za risanje in slikanje in njen originalni študijski program Slikarstvo dodiplomske in magistrske stopnje sta pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije vpisana v ustrezna razvida.

Razvid visokošolskih zavodov je evidenca akreditiranih visokošolskih zavodov v Republiki Sloveniji in njihovih akreditiranih študijskih programov, ki vodijo do javnoveljavne izobrazbe.

PREDSTAVITEV IN NAČIN IZVAJANJA IZREDNEGA ŠTUDIJA

Študijski program in način izvajanja izrednega študija se študentom predstavi v razpisu predmeta (eVŠ in spletna stran šole), v predstavitvenem zborniku, na informativnih dneh, na informativnih urah, na individualnih predstavitvah, na družbenih omrežjih.

Izredni študij se izvaja po posebnem koledarju in urniku dela, ki se objavi za vsako leto posebej

Obveznosti izrednega in rednega študija so enake.

KONTAKT/INFORMACIJE

  • Informacije: www.arthouse-si.com, predstavitveni zbornik, informativne ure, online informacije (aplikacija zoom) za posameznika ali skupine (online informativne ure)

KAJ NAS LOČI OD VSEH DRUGIH?

Študij na Šoli za risanje in slikanje odlikujejo številne posebnosti. So odraz vpeljav premišljenih odločitev o obliki, vsebini in načinu študija.

VRSTA IN ORGANIZIRANOST ŠTUDIJA

Izredni študij je domišljeno organiziran in primeren tudi za zaposlene ali kot vzporedni študij; namenjen je vsem, ki iz katerega koli razloga ne morejo opravljati rednega študija. Urnik in koledar študija omogočata, da študentom ni potrebno bivati v Ljubljani, in da lahko v predpisanem času študij zaključijo.

ŠOLA ZA RISANJE IN SLIKANJE – SPLOŠNI PODATKI

Uradno ime visokošolskega zavoda: Šola za risanje in slikanje

Pravnoorganizacijska oblika: samostojni visokošolski zavod

Ime študijskega programa: Slikarstvo (slikarstvo, lepe umetnosti in moderne vizualne prakse)

Stopnji bolonjskega študija: I. in II stopnja (dodiplomski in magistrski študij)

Kraj izvajanja študijskega programa: Brnčičeva 31, Ljubljana- Črnuče

Stopnji študija in trajanje študija:

  • študijski program 1. stopnje (dodiplomski študijski program): 8 semestrov oziroma 240 ECTS

  • študijski program 2. stopnje (magistrski študijski program): 2 semestra oziroma 60 ECTS

Skupno trajanje študija na 1. in 2. stopnji:

  • izraženo v letih: 5 let

  • izraženo v semestrih: 10 semestrov

  • izraženo v kreditnih točkah: 300 ECTS

Strokovni naslov

  • 1. stopnja: diplomirani slikar/diplomirani slikarka; kratica: dipl. slik.

(ekvivalent v angleškem jeziku: Bachelor of Fine Arts – BFA)

  • 2. stopnja: magister/magistrica likovnih umetnosti; kratica: mag. lik. um.

(ekvivalent v angleškem jeziku: Master of Fine Arts – MFA)

Vrsta študija:

  • redni in izredni študij

Javne listine: diplome, dvojniki diplom, priloge k diplomi, potrdila o opravljenih študijskih obveznostih

Akademski jeziki: slovenski

Število vpisnih mest:

  • 1. stopnja: redni 25, izredni 25

  • 2. stopnja: redni 25, izredni 25

Status študenta: da

Absolventski staž:

  • 1. stopnja: da

  • 2. stopnja: da

Dokončanje dodiplomskega študija: diploma- priprava, predstavitev in zagovor diplomskih del in naloge

Dokončanje podiplomskega študija: magistrski izpit- priprava, predstavitev in zagovor teoretske magistrske naloge in magistrskega dela

Motto: Aut viam inveniam aut faciam /Pot bom našel ali naredil/

Neuradno ime v angleškem jeziku: Arthouse – College of Visual Arts

Neuradno ime v hrvaškem jeziku: Škola za crtanje i slikanje

POSEBNOSTI

  • Ni zgornje starostne meje za vpis

  • Ne izvajamo sprejemnega izpita

  • Enostavna vpisna procedura

  • Velik nabor obštudijskih dejavnosti: izbrana predavanja, delavnice, kolonije, strokovne ekskurzije, ex-tempore

POSEBNOSTI – PROGRAM

  • Vsakega študenta obravnavamo individualno- od stopnje znanja, ki jo je posameznik izkazal ob pričetku študija, ga vodimo k kompleksnim rešitvam

  • Predmetnik je naše lastno delo, vanj so vključene številne izvirne vsebine

  • Odličen visokošolski kader je ustrezno visokošolsko habilitiran, vsi predavatelji so tudi aktivni ustvarjalci na umetniškem oziroma strokovnem področju

  • Vsled dejstva, da umetniško delo samo po sebi (oziroma v skladu z osebno opredelitvijo ustvarjalca) često ne zadošča več, študenta učimo tudi promocije, komunikacije z javnostmi, postavljanja umetniškega dela v kontekst in ga pripravljamo za vstop v širše polje ustvarjalnosti

VPISNI POGOJI – vpiše se lahko

  • kdor je po katerem koli 4-letnem srednješolskem ali enakovrednem programu opravil:

  • zaključni izpit, poklicno maturo, splošno maturo, mednarodno maturo (International Baccalaureat)

  • srednjo šolo, vendar nima zgoraj naštetih pogojev, ker v času zaključka njegovega šolanja zaključni izpit, strokovna matura ali matura niso bili uradni pogoj za dokončanje štiriletne srednje šole

    • Vpišejo se lahko tudi osebe:

  • ki so do 1. 6. 1995 dokončale katerikoli 4-letni srednješolski program

  • ki so dokončale enakovredno izobraževanje v tujini

  • kdor nima opravljenih zgoraj naštetih pogojih, izkazuje pa izjemno umetniško nadarjenost

in

  • vplačal šolnino

Neposredni vpis v višji letnik:

Kdor ima ustrezne pogoje, se lahko vpiše neposredno v višji letnik; vloge za neposredni vpis v višji letnik se obravnavajo posamično

VPIS SE OPRAVI NA OSNOVI RAZPISA, KI JE OBJAVLJEN NA PORTALU EVŠ

https://portal.evs.gov.si/ in na vstopni spletni strani šole: www.arthouse-si.com

PRIJAVA K VPISU IN VPIS

  • Prijava k vpisu

Kandidat se prijavi na portalu eVŠ: https://portal.evs.gov.si/prijava/

Šola prijavo zabeleži, kandidatu posreduje vpisni list in ga vodi skozi postopek vpisa.

Prijava je možna v razpisnem roku, ki je objavljen v razpisu na strani eVŠ > Razpisi za vpis (iščeš med »zasebni visokošolski zavodi«)

Razpis je objavljen tudi na vstopni strani šole www.arthouse-si.com

  • Vpis – vpišete se elektronsko, osebno pa na šoli.

  • Vpisni dokumenti: e-vpis

  • podpisan in pravilno in v celoti izpolnjen Vpisni list Šole za risanje in slikanje

  • overjeno fotokopija dokazila o dokončani visoki šoli

  • dokazilo o vplačilu šolnine za dva semestra izrednega študija

  • fotokopijo osebne izkaznice (obe strani)

Dokumente pošljete kot priponko e-pošte na naslov: arthouse2012@gmail.com

Dokumentov ne smete pošiljati po pošti!

  • Vpisni dokumentivpis na šoli

  • podpisan in pravilno in v celoti izpolnjen Vpisni list Šole za risanje in slikanje

  • overjeno fotokopija dokazila o dokončani visoki šoli in originalni dokument na vpogled

  • dokazilo o vplačilu šolnine za dva semestra

  • fotokopijo osebne izkaznice (obe strani)

  • eno barvno fotografijo (format: osebni dokument)

  • osebno izkaznico ali potni list za dokaz istovetnosti

Dokumente oddate v fizični obliki na šoli

Dokumentov ne smete pošiljati po pošti!

Glej tudi Razpis za vpis na strani eVŠ in spletno stran šole. Prijavite se na razpisane online informativne ure- po želji vam pripravimo online osebno predstavitev (aplikacija zoom)

Po vpisu pričnite takoj obvezno spremljati blog in preglejte vse pravilnike, ki urejajo študij. Za vsa dodatna pojasnila smo vam na voljo!

ŠOLNINA- investicija v znanje

Šola za risanje in slikanje se financira iz šolnine.

Šolnina znaša 2000 EUR za en letnik (oziroma za 60 ECTS).

Šolnina pripravljalnega letnika znaša 2000 EUR in se jo vplača ob vpisu.

Šolnina magistrskega študija znaša 2000 EUR in se jo vplača ob vpisu.

V šolnino so zajeti vsi vpisni in administrativni stroški (izdaje dokumentov, potrdil) stroški diplomskega oziroma magistrskega izpita in posameznih obštudijskih dejavnosti.

SPLOŠNO

Študij na Šoli za risanje in slikanje

Študij opredeljujejo Zakon o visokem šolstvu Republike Slovenije, Statut Šole za risanje in slikanje in drugi akti šole.

Temeljni cilj

Temeljni cilj je usposobiti likovno nadarjenega študenta za samostojno likovno ustvarjanje na področju slikarstva in drugih vizualnih praks ter ustvariti temelj za delo v poklicih, kjer so likovna znanja zahtevana ali zaželena.

Splošne kompetence

Diplomant je kompetenten ustvarjalec, ki je po končanem teoretičnem in praktičnem izobraževanju sposoben učinkovito ter uspešno uporabiti pridobljena znanja, poiskati vire in opraviti najzahtevnejše likovne naloge. Lastno mu je razumevanje likovne problematike in ustvarjalnosti, primerjanje različnih ugotovitev, njihovo celostno interpretiranje, povezovanje rezultatov z različnimi teorijami in likovno-strokovnimi koncepti.

Pridobljena znanja s področij likovne umetnosti diplomantu omogočajo kritičnost in samokritičnost, odgovornost, spodbujajo iniciativnost in drznost pri samostojnem ustvarjanju ter pri delu v široki paleti likovnih poklicev.

Hitrejše napredovanje

Študentu, ki dosega zelo dobre uspehe, se omogoči, da konča izobraževanje v krajšem času, kot je določeno s študijskim programom. Hitrejše napredovanje se omogoči, če študent zelo dobro opravlja vse svoje študijske obveznosti (povprečna ocena teoretskih predmetov najmanj 8 in povprečna ocena ateljejskih predmetov najmanj 9).

Hitrejše napredovanje se omogoči študentom tako, da lahko še pred zaključkom predavanj opravijo izpite iz določenih predmetov ali da z opravljanjem izpitov in drugih oblik preverjanja znanja pri posameznih predmetih v enem letniku izpolnijo obveznosti iz vsebin enega ali več predmetov dveh ali več letnikov.

Študijsko leto

Datum pričetka in zaključka dela v posameznem semestru oziroma letniku se, upoštevajoč posebno naravo in zahteve umetniškega študija, lahko spreminja.

Urnik

Urnik se sestavi za posamezen semester. Glede na posebno naravo in zahteve umetniškega študija se urnik lahko spreminja med semestrom. Študenti v istem letniku lahko študirajo po različnih urnikih, v kolikor to narekuje narava študija.

Predavanja so popoldan od ponedeljka do petka. Ateljejsko delo je dopoldan in popoldan.

Oblike študija

Glavne oblike študija so predavanja, ateljejsko delo, seminarji in vaje. Druge oblike so delavnice, strokovne ekskurzije, ex-tempore, kolonije.

Izpiti

Izpit pri posameznem predmetu izrednega študija je 60-90 dni po zaključku predavanj; izpiti rednega študija so v februarskem, junijskem in septembrskem izpitnem obdobju.

Predmetnik

Predmete podrobneje predstavljajo učni načrti, ki so objavljeni na spletni strani šole

  1. Kreativno risanje in slikanje : uporaba različnih tehnik, motivov in slikarskih praks; princip postopnost: od enostavnega h kompleksnemu; uvod v slikarsko anatomijo in uvod v prostorske zasnove

  1. Seminar kreativnega risanja in slikanja: reševanje kompleksnejših nalog; študijsko likovno delo postopoma prične zamenjevati osebno, umetniško likovno delo

  1. Umetniško-likovni projekt zahtevno likovno delo, naloga ali projekt, ki se ga izvaja (zasnova, priprava, realizacija) v vsakem študijskem letu prek celega leta

  1. Protografika: ustvarjalna in eksperimentalna delavnica, kjer je pozornost namenjena sami ustvarjalni poti, kot tudi spoznavanju različnih možnih vrst tehnologij grafičnega tiska

  1. Barvne študije : teoretično in praktično poglabljanje znanja na področju barv

  1. Likovna teorija: spoznavanje in obvladovanje likovnih prvin, spoznavanje in obvladovanje umetniške forme in jezika; analitično in primerjalno raziskovanje procesa nastajanja likovnega dela

  1. Likovne analize : analiza uporabe likovnih elementov, obravnavanje in razumevanje likovne strukture umetniškega dela; razkrivanje slabših in usmerjanje v boljše rešitve, odvračanje od posnemanja in vzpodbujanje samokritičnost; pregled po najpomembnejših umetniških delih in avtorjih, zgodovinskih obdobjih, slogih, tehnikah

  1. Likovna zaznavanja: multidisciplinarnost, dojetje zaznavnega procesa; likovno zaznavanje, vidno zaznavanje; širjenje navdiha, obzorja, razumevanja

  1. Psihologija ustvarjalnosti : psihološke podlage vizualne umetnosti

  1. Uvod v estetiko: različni sklopi: uvod v estetiko, uvod v filozofijo- začetki filozofije, pomembni filozofi, kritične teorije, modernost, postmodernost; izbrane teme iz estetike – lepo, umetnost, sublimno; različne teorije

  1. Zgodovina umetnosti: spoznavanje umetniških del in različnih obdobij, razvijanje sposobnosti osnovnih primerjav med različnimi obdobji in slogi, spoznavanje najpomembnejših umetniških spomenikov od pradavnine do 20. stoletja

  1. Zgodovina umetnosti- moderna umetnost : moderna umetnost, različni umetnostno-zgodovinski tematski sklopi 20. in 21. stoletja

  • Film: film je posebna dodatna neobvezna vsebina predmeta Umetniško-likovni projekt. Študenti se seznanjajo z vsemi fazami izdelave filma; samostojno in vodeno snemajo enominutne in kratke filme, dokumentarne in igrane filme

PREDAVATELJI

  • Handi Behrič, Zlatjan Čučkov, Mladen Jernejec, Domen Kotnik, dr.Kiki Klimt, Polona Loborec, Boštjan Novak, dr.Mitja Peruš, Teo Spiller, Ana Vidmar, dr.Ernest Ženko

Seznam predavateljev, vključenih v študijski proces v posameznem študijskem letu, je objavljen na spletni strani šole.

ATELJEJSKI PREDMETI

Ateljejskih predmetov je pet – Kreativno risanje in slikanje, Seminar kreativnega risanja in slikanja Umetniško likovni projekt, Protografika in Barvne študije.

Predmet Kreativno risanje in slikanje (KRS)

Predmet je na urniku vseh osem ciklusov. Vodeno delo poteka na šoli dvakrat tedensko, ob sredah in četrtkih, od 16.00 do 19.00

Študentu je omogočeno, da samostojno delo opravlja od ponedeljka do petka.

Vodenega ateljejskega dela in samostojnega ateljejskega dela ni od 1. 6. – 1. 10.

Izpiti so ob zaključku dveh ciklusov (ob zaključku 2., 4., 6., in 8. ciklusa)

Predmet Seminar kreativnega risanja in slikanja (SKRS)

Predmet je na urniku vseh osem ciklusov. Naloge vseh ciklusov so objavljene na blogu. Izpiti so ob zaključku dveh ciklusov (ob zaključku 2., 4., 6., in 8. ciklusa)

Predmet Umetniško-likovni projekt (ULP)

Predmet je na urniku vseh osem ciklusov. Naloge vseh ciklusov so objavljene na blogu. Izpiti so ob zaključku dveh ciklusov (ob zaključku 2., 4., 6., in 8. ciklusa)

Protografika in Barvne študije

Predmeta se izvajata v obliki delavnice (sestavlja ju praktičen in teoretski del) in sta integrirana v ateljejsko delo.

KONZULTACIJE

Konzultacije na šoli potekajo ob sredah in četrtkih, v času vodenega ateljejskega dela. Konzultacije so individualne in skupinske. Odvijajo se v živo na šoli in online (uporabo aplikacije zoom).

Konzultacije so tudi v obdobjih, ko vodeno ateljejsko delo na šoli ne poteka.

TEORETSKI PREDMETI

Teoretskih predmetov je sedem: Likovna teorija, Likovne analize, Uvod v estetiko, Psihologija ustvarjalnosti, Likovna zaznavanja, Zgodovina umetnosti, Zgodovina umetnosti- moderna umetnost.

Vsebine predmetov določajo učni načrti predmetov, ki so objavljeni na spletni strani šole (www.arthouse-si.com)

Predavanja se izvajajo v realnem prostoru in virtualnem prostoru (aplikacija zoom).

Za vse informacije nam pišite na arthouse2012@gmail.com

MERILA ZA PRIZNAVANJE ZNANJ IN SPRETNOSTI, PRIDOBLJENIH PRED VPISOM V PROGRAM

Formalno izobraževanje

V procesu izobraževanja se študentom priznajo znanja in spretnosti, pridobljena pred vpisom v različnih oblikah formalnega izobraževanja, ki jih študent izkaze s spričevali in drugimi verodostojnimi ali overovljenimi listinami, iz katerih je razvidna vsebina in obseg vloženega dela študenta.

Neformalno izobraževanje

Študentom se v procesu izobraževanja prizna izpolnjevanje obveznosti na osnovi predloženih listin iz naslova neformalnega izobraževanja ali opravljenega likovno-strokovnega dela.

Priznavanje likovno-umetniške ustvarjalnosti in dejavnosti

Priznavajo se kakovostna in umetniška dela iz področja vseh vizualnih umetnosti (slike, risbe, grafike, filmi, video, fotografije, multimedia, design, kostumografija, scenografija … ), osebne in skupinske predstavitve, javno predstavljena pomembna likovna dela in druga pomembna dela, ki jih lahko ovrednoti stroka. Priznavajo se tudi projekti, elaborati, seminarji, delo v likovnih poklicih in podobno.

Pri priznavanju likovno-umetniške ustvarjalnosti in dejavnosti se smiselno upoštevajo tudi “Pravilnik o merilih in postopku za podeljevanje priznanj pomembnih umetniških del, kot pogoju za izvolitev v naziv na Šoli za risanje in slikanje”.

Priznavanje formalnega in neformalnega izobraževanja ter priznavanje likovno-umetniške dejavnosti poteka posamično za vsakega kandidata. O priznavanju odloča komisija senata.

ŠTUDIJ

Pogoji za napredovanje po programu

Napredovanje v 2. letnik je možno, če ima študent pozitivno ocenjen predmet Kreativno risanje in slikanje za 1. letnik. Napredovanje v 3. letnik je možno, če ima študent pozitivno ocenjen predmet Kreativno risanje in slikanje za 2. letnik in opravljene vse obveznosti 1. letnika. Napredovanje v 4. letnik je možno, če ima študent pozitivno ocenjen predmet Kreativno risanje in slikanje za 3. letnik in opravljene vse obveznosti in izpite 2. letnika.

Pogojno napredovanje

Pogojno napredovanje je možno, če študent zaradi višje sile ni mogel opraviti študijskih obveznosti; določi se rok, v katerem mora študent izpolniti manjkajoče obveznosti.

Pogoji za dokončanje študija

Študent dokonča študij, ko opravi vse s programom predpisane obveznosti, zbere 240 kreditnih točk (ECTS) in uspešno opravi diplomski izpit (pripravi, predstavi in zagovarja diplomska dela in diplomsko nalogo).

Ponavljanje letnika

Študent, ki ni izpolnil pogojev za napredovanje, lahko ponavlja letnik in sicer v primeru, ko je zbral vsaj 30 KT z opravljenimi obveznostmi tistega letnika, ki ga želi ponavljati. Študent lahko samo enkrat ponavlja letnik tekom celotnega študija.

Letnik lahko ponavlja tudi študent, ki je opravil manj kot polovico študijskih obveznosti, če so nastopili upravičeni razlogi (višja sila).

Podaljšanje statusa

Študentu se lahko podaljša status največ za eno leto, če se iz upravičenih razlogov ne vpiše v višji letnik oziroma ne diplomira v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra. Študentke matere, ki v času študija rodijo, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živorojenega otroka.

Vzporedni študij

Študent lahko študira hkrati na več študijskih programih (vzporedni študij na Šoli za risanje in slikanje ali drugih visokošolskih zavodih), če dosega na vpisanem programu pri predmetu Kreativno risanje in slikanje povprečno oceno študija najmanj 8 (prav dobro).

V kolikor na različnih študijskih programih opravlja isti predmet, ga lahko opravi le na enem programu, na drugem pa uveljavlja priznanje.

Prehodi med študijskimi programi

Prehodi med programi znotraj programov Šole za risanje in slikanje in prehodi med programi Šole za risanje in slikanje in programi drugih šol, so omogočeni v skladu z Merili za prehode med študijskimi programi.

Šole za risanje in slikanje priznava akreditirane programe sorodnih šol; programe primerja in kandidatom določi manjkajoče obveznosti, ki pogojujejo prehod.

Šola za risanje in slikanje priznava izpite, ki so bili na predhodnem študiju opravljeni iz predmetov, ki so primerljivi po učnih vsebinah, namenu, številu šolskih ur in kreditnih točkah.

Svetovanje in usmerjanje med študijem, tutorstvo

Študentu se ob vpisu dodeli tutorja, ki bo študentu svetoval, ga usmerjal in vodil v celotnem študijskem procesu. Tutorja predlaga šola, upošteva pa se tudi študentova želja. Študent lahko zavrne tutorstvo posameznega predavatelja, če navede upravičen razlog. Tutur lahko ne sprejme študentovega predloga za tutorstvo, v kolikor za to obstaja upravičen razlog. V kolikor študent ne predlaga tutorja do drugega semestra študija, mu ga določi šola.

Prekinitev študija, izpis, dokončanje študija in prenehanje statusa študenta

Študent željo po prekinitvi študija posreduje pisno.

Če je zaradi napredka stroke v času daljše prekinitve študija postalo znanje, ki se je zahtevalo na posameznem izpitu pred prekinitvijo študija, neustrezno, lahko organ iz prvega odstavka poleg določitve diferencialnih obveznosti odloči, da mora študent ponovno opraviti posamezne izpite ali druge obveznosti, ki jih je pred prekinitvijo študija že opravil.

Če se je v času prekinitve študija spremenil študijski program, določi organ iz prvega odstavka študentu diferencialne izpite ali druge dodatne obveznosti kot pogoj za nadaljevanje študija.

Študent dokonča prvostopenjski študij, ko uspešno opravi diplomski izpit.

Študent dokonča drugostopenjski študij, ko uspešno opravi magistrski izpit.

Študentu preneha status študenta, če:

se ob zaključku posameznega letnika ne vpiše v višji letnik oziroma višji semester oziroma, če se ne vpiše v višji segment študija, če se študij izvaja kot izredni in po prilagojenem programu, na način, določen s tem statutom; se izpiše; je bil izključen; ne diplomira na 1. stopenjskem študijskem programu v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra; diplomira- pridobi strokovni naslov na 1. stopenjskem študiju; ne diplomira na 2. stopenjskem študijskem programu v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra; diplomira- pridobi strokovni naslov na 2. stopenjskem študiju; v dvanajstih mesecih ne pristopi k nobenemu izpitu; v osmih mesecih ne pristopi k nobenemu izpitu, če se študij izvaja po prilagojenem urniku ali kot izredni študij

Prekinitev in nadaljevanje študija po prekinitvi

Študent lahko prekine študij kadarkoli želi. Zahtevo po prekinitvi izrazi pisno.

Po enoletni prekinitvi študija se lahko ponovno vpiše v isti letnik, v katerem je prekinil študij.

Pred nadaljevanjem študija po dve ali večletni prekinitvi se kandidatu določi vse obveznosti, ki jih mora opraviti pred ponovnim vpisom.

Ponovni vpis

Izpisani študent ima pravico, da zaprosi za ponovni vpis.

Pravice študentov

Študentje, ki se izobražujejo po javno veljavnem programu, imajo vse pravice in ugodnosti, določene z Zakonom o visokem šolstvu RS in statutom Šole za risanje in slikanje. V skladu z veljavnim Zakonom o visokem šolstvu RS in v skladu s posebnimi predpisi, imajo študenti pravico do zdravstvenega varstva in drugih ugodnosti ter pravic. Pri tem se študenti rednega in izrednega študija obravnavajo enako, ne smejo pa biti niti zaposleni niti iskalci zaposlitve.

Med pravice, ki jih lahko uveljavljajo nezaposleni študenti, spadajo:

  • pravica do zdravstvenega zavarovanja po Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (zavarovanje družinskih članov);

  • pravica do družinske pokojnine po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju;

  • pravica do preživnine po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih;

  • upoštevanje teh študentov, kot vzdrževanih družinskih članov, po Zakonu o dohodnini;

  • pravice v študentski organizaciji po Zakonu o skupnosti študentov;

  • možnost opravljanja občasnih in začasnih del prek pooblaščenih organizacij (študentski servisi);

  • upravičenost do subvencioniranja študentske prehrane;

  • študenti, državljani Republike Slovenije, imajo možnost bivanja v študentskih domovih, drugih zavodih in pri pravnih osebah, registriranih za dejavnost študentskih domov, prek njih pa tudi pri zasebnikih, lastnikih sob, ki jih oddajajo v najem, državljani drugih držav pa pod pogoji, določenimi s posebnimi predpisi.

Ocenjevanja

Načini ocenjevanja so opredeljeni pri učnih načrtih posameznih predmetov; ocenjevanje se izvede v obliki pisnega ali ustnega izpita (individualen ali skupinski izpit); ocenjuje se tudi kolokvij, seminar, likovno-umetniški projekt ali posamezno nalogo. Način ocenjevanja določa Pravilnik o izpitih in drugih oblikah preverjanja znanja. Ocenjevalci pri delu upoštevajo Pravilnik in kriteriji za ocenjevanje pisnih in drugih nalog in Ocenjevalno lestvico ECTS, ki omogoča mednarodno primerljivost:

10- ODLIČNO (odl): nadpovprečno uspešno izpolnjena obveznost z manjšimi, skoraj zanemarljivimi

napakami

9- ZELO DOBRO (zdb): nadpovprečno uspešno izpolnjena obveznost z nekaj napakami

8- DOBRO (db): dobro izpolnjena obveznost, vendar z nekaj pomembnejšimi napakami

7- ZADOVOLJIVO (zdv)): zadovoljivo izpolnjena obveznost, vendar z nekaj pomankljivostmi

6- ZADOSTNO: (zds)izpolnitev obveznosti zadovoljuje le minimalne kriterije

5- NEZADOSTNO (nzd): preden se dodelijo kreditne točke, je potrebno opraviti še določene obveznosti

4,3,2,1- NEZADOSTNO (preden se dodelijo kreditne točke se zahteva poglobljen in temljit nadaljnji študij za izpolnitev zadanih obveznosti

ŠOLA ZA RISANJE IN SLIKANJE: PREDSTAVITVENI ZBORNIK MAGISTRSKEGA ŠTUDIJA

KONTAKT- INFORMACIJE O ŠTUDIJU

E-pošta: arthouse2012@gmail.com

Spletni naslov: www.arthouse-si.com

ŠTUDIJSKI PROGRAM 2. STOPNJE-MAGISTRSKI ŠTUDIJ

VRSTA ŠTUDIJA

Izredni študij

TRAJANJE ŠTUDIJA: 1 leto oziroma 60 ECTS

Trajanje študija na I. in II. stopnji skupaj = 300 ECTS (240 + 60)

VPIS: vpis se opravi na osnovi razpisa. Študijsko leto se prične s 1. 10. in traja do 30. 9.

Pod posebnimi pogoji lahko s študijem pričnete že 1. 2. ali 1. 6. – pozanimajte se o tej možnosti!

RAZPIS je objavljen na:

Za vse informacije nam pišite na arthouse2012@gmail.com

VPISNI POSTOPEK

  • Kandidat izpolni prijavo vpisu na strani: https://portal.evs.gov.si/prijava/, v roku, ki je določen v razpisu visokošolskega študija

  • Šola zabeleži prijavo in kandidatu posreduje Vpisni list Šole za risanje in slikanje

  • Kandidat vrne vpisni list in vpisne dokumente na e-naslov arthouse2012@gmail.com

Prijave k vpisu, vpisnega lista in vpisnih dokumentov se ne sme pošiljati po pošti!

Vpis na šoli:

  • Na dan vpisa na šoli, se vpisni list in vse vpisne dokumente odda tudi v fizični obliki.

Portfolio

Sestavni del vpisnega lista je portfolio, v katerem navedite:

  • osebne in splošne podatke

  • kratek življenjepis z opisom likovne dejavnosti

  • razlog za izbiro študija na Šoli za risanje in slikanje

  • 7 lastnih likovnih del od katerih sta vsaj 2 risbi (v poštev pridejo risbe, slike, grafike, kipi, film, video, fotografija oblikovanja vseh vrst, moda, scenografija, kostumografija in drugo)

VPISNI DOKUMENTI: ob vpisu potrebujete:

  • v celoti in pravilno izpolnjen ter podpisan Vpisni list Šole za risanje in slikanje

  • overjeno fotokopijo dokazila o dokončani visoki šoli in original tega dokazilo na vpogled

  • eno barvno fotografijo (format: osebni dokument)

  • osebno izkaznico ali potni list za dokaz istovetnosti

  • dokazilo o vplačilu šolnine za magistrski študij (2000 EUR)

VPISNI POGOJI

V 2. stopenjski študijski program se lahko vpiše:

ustvarjalec s področja slikarstva, kiparstva, grafike in drugih lepih umetnosti, fotografije, filma in videa (režija, montaža, kamera, direktor fotografije), animacije, scenskega oblikovanja (kostumografije, scenografije), arhitekture, krajinske arhitekture, oblikovanja (grafičnega, modnega, idustrijskega, oblikovanja tekstilij in drugega oblikovanja), novih medijev, spletne umetnosti in vseh drugih sodobnih vizualnih praks,

ki je opravil:

  1. študijski program prve stopnje z ustreznih strokovnih področij (180 ECTS) in manjkajoči letnik

  1. študijski program prve stopnje z ustreznih strokovnih področij (240 ECTS)

 

  1. študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij (180 ECTS) in manjkajoči letnik ter študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija

  1. študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij (240 ECTS) in študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija

  1. dodiplomski študijski program z ustreznih likovnih področij, sprejet pred letom 2004

  1. dodiplomski študijski program z drugih področij, sprejet pred letom 2004 in študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija

in ki je opravil:

  1. preskus likovne nadarjenosti

Preskus likovne nadarjenosti je opravljen, ko kandidat uspešno predstavi portfolio, uspešno opravi sprejemni razgovor in uspešno predstavi temo umetniško-likovnega projekta.

Študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija

Te obveznosti se določijo s študijskim programom Šole za risanje in slikanje, upoštevajoč različnost strokovnega področja in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk, kandidati pa jih lahko opravijo med:

  • študijem na prvi stopnji

  • v programih za izpopolnjevanje ali

  • z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program

Študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija so vsebine strokovnih področij slikarstva in lepih umetnosti, zgodovine umetnosti in likovne teorije oziroma likovnih analiz. Upoštevajo se tudi delovne izkušnje kandidata

V tujini pridobljeno izobraževanje

Pogoje za vpis izpolnjujejo tudi kandidati, ki so končali zgoraj navedenim enakovredna izobraževanja v tujini in opravili preizkus posebne nadarjenosti za drugostopenjski magistrski študij na Šoli za risanje in slikanje. Vpisujejo se pod enakimi pogoji, kot veljajo za kandidate, ki so zaključili svoje šolanje v Sloveniji

Priznanje predhodno pridobljenih znanj

Visokošolski zavod kandidatom priznava pridobljeno znanje, usposobljenost ali zmožnosti, ki po vsebini in zahtevnosti v celoti ali deloma ustrezajo splošnim oziroma predmetno-specifičnim kompetencam, določenim s posameznim študijskim programom.

Prizna se lahko za največ 30 ECTS znanja, pridobljenega izven tega študijskega programa

Pri vpisu na 2. stopenjski študij se lahko priznava do 30 ECTS v primeru prehoda iz dodiplomskega študijskega programa (8 semestrov) izoblikovanega pred bolonjsko reformo v program Šole za risanje in slikanje in v primeru priznanja neformalnega izobraževanja v skladu z Merili za priznanje neformalno pridobljenega znanja Šole za risanje in slikanje

Pogoji za napredovanje po programu

Študent lahko enkrat ponavlja letnik, če izpolnjuje pogoj za ponavljanje; opravljenih mora imeti vsaj 20 ECTS, da letnik lahko ponavlja. Podaljšanje statusa študenta je določeno s statutom zavoda.

Pogoji za izbiro v primeru omejitve vpisa: ob morebitni omejitvi vpisa bodo kandidati izbrani glede na uspeh pri študiju prve stopnje (povprečna ocena študija in ocena diplomskega dela)

Pogoji za dokončanje študija

Študent dokonča študij, ko opravi vse s programom predpisane obveznosti, zbere 60 ECTS in uspešno opravi magistrski izpit (pripravi, javno predstavi in zagovarja magistrsko delo in magistrsko nalogo)

Magistrsko delo je likovno umetniško delo, ki ga študent izvede v času študija. Zvrst in temo magistrskega dela se predstavi ob vpisu.

Magistrska naloga je likovno-teoretsko pisna naloga, ki se vsebinsko smiselno navezuje na študentovo magistrsko delo.

Šolnina- investicija v znanje

Šolnina znaša 2000 € (dva tisoč 00/100€); v šolnino so zajeti tudi stroški opravljanja magistrskega izpita in drugi administrativni stroški (glej www.arthouse-si.com > študij> šolnina). Šolnino se vplača ob vpisu.

SPLOŠNO


Študij traja eno leto. Ob vpisu študent prijavi svoj projekt, ki ga bo pripravil v času študija. Študij je zaključen, ko študent uspešno opravi magistrski izpit (uspešno predstavi in zagovarja teoretsko delo in likovno-umetniški projekt) ter zanju prejme pozitivno oceno.

  • Obvezno spremljajte blog, ob vpisu preglejte vse pravilnike, ki urejajo magistrski študij

  • V primeru morebitnih nejasnosti, se takoj posvetujte z mentorjem

PREDMETI

  • Historična analiza vizualnih medijev (HAVM): prek historične analize vizualnih medijev in skozi oči estetike in teorije medijev spoznavati, členiti in razumeti  vizualne prakse od prve polovice 20. stoletja do danes; boljše razumevanje lastne ustvarjalne prakse in posledično odpiranje prostora za novo; zmožnost konceptualnega izražanja likovnih problemov  in umeščanje lastnega dela v tok historične analize; komunicirati v polju filozofije-estetike in povezovanje sodobnih praks z najsodobnejšimi likovno-filozofskimi teorijami; s pomočjo historične analize vizualnih medijev tudi boljše razumevanje sodobnih likovnih praks, ki so tesno vpete v likovno-umetniške, kulturne in splošne družbene vsebine.

  • Predavanja: predavanja se opravijo v dveh sklopih: Vizualna umetnost med ikonofilijo in ikonoklazmom in Modernizem in modernost. Urnik predavanj je ob vpisu študenta objavljen na blogu, na strani magistrski študij.

  • Obveznost: pisni izpit

  • Slikarstvo (z likovno analizo)

Drzno, a subtilno in inovativno likovno ustvarjanje z nenehnim usmerjanjem v prihodnost; razvijanje sposobnosti samostojnega učenja in sposobnosti povezovanj znanj in izkušenj s področja likovne ustvarjalnosti; umeščanja spoznanj, pridobljenih s pomočjo novih modernih tehnologij, v lastno ustvarjalno delo; pregled in nadzor nad ustvarjalnim procesom; sposobnost kritičnega dialoga z obiskovalci in stroko ob predstavitvi lastnih del; sposobnost strokovne predstavitev lastnih umetniških del s pomočjo formalne likovne analize; načrtovanje, izvedba in analiza lastne ustvarjalnosti na javnih predstavitvah

  • Predavanja: pregled najpomembnejših zgodovinskih in sodobnih slikarskih dosežkov z vidika formalne likovne analize – šest predavanj. Predavanja so namenjena predstavitvi formalne likovne analize, ki jo študent vključuje in uporablja v teoretskem delu pri predstavitvi magistrskega projekta (Dokument na blogu: Formalna likovna analiza in pomoč pri interpretaciji umetniških del)

  • Izpit: ocena slikarskih – likovnih del oziroma ocena likovnega dela izvedbe magistrskega projekta

  • Umetniško- likovni projekt (ULP)

Izvedba projekta, ki ga je študent prijavil ob vpisu; sposobnost dolgoročnega planiranja in izvajanja najzahtevnejših likovnih nalog sposobnost povezovanja znanja in izkušenj s področja likovne ustvarjalnosti in likovno-teoretskih ved na širšem področju vizualnih umetnosti; likovna analiza del drugih in spoznavanje različnih praks sodobnih umetnikov; sposobnost strokovne predstavitev umetniško-likovnega projekta s pomočjo spoznavanje umetnostnega sistema (prizorišče, informacije, financiranje, ciljne javnosti), priprava predstavitvenega paketa, uporaba novih medijev pri komuniciranju, predstavitev za cyber občinstvo.

  • Izpit= ocena magistrskega projekta, ki ga je študent prijavil ob vpisu

  • Obveznost: obvezne so redne konzultacije z mentorjem

PREDAVATELJI

Predavatelji (nosilci in izvajalci predmetov)

  • prof. dr. Ernest Ženko, dr. filozofskih znanosti – Historična analiza vizualnih medijev

  • doc. dr. Kiki Klim: Umetniško-likovni projekt

  • doc. mag. Mladen Jernejec: Likovne analize

V proces študija so glede na naravo projekta vključeni drugi predavatelji (izvajalci predmetov)

  • dr. Mitja Peruš, dipl. fizik, mag. kognitivnih znanosti, dr. psih. znanosti

  • asist. Teo Spiller, mag. lik. um.

  • doc. Zlatjan Čučkov, univ. dipl. filmski montažer

  • asist. Boštjan Novak, akad. kip.

  • asistenti – magistri likovne umetnosti: Polona Loborec, Handi Behrič, Domen Kotnik, Ana Vidmar

IZVAJANJE MAGISTRSKEGA ŠTUDIJA

Obvezno preglej tudi Pravilnik o magistrskem izpitu

  • Komunikacija

 

Redna komunikacija je omogočena:

  • v času z urnikom določenih ur predavanja

  • v času konzultacij, ateljejskega dela, drugi aktivnosti šole

  • prek e-pošte šole in spletne aplikacije doodle

Šola po organizira tudi druga občasna srečanja z namenom dodatnega informiranja študentov:

  • predavanja iz sklopa “Izbrana poglavja”

  • ex-tempore, delavnice, predstavitve, strokovne ekskurzije

  • neformalna srečanja

  • Konzultacije

Študent mentorja obvešča po e-pošti.

Študent ima dolžnost, da najmanj enkrat mesečno zaprosi za individualne konzultacije.

Na konzultacijah študent predstavi napredek pri delu; mentor študentovo delo analizira in komentira in izvede zaključke.

Konzultacije so:

  • na predlog študenta

  • na predlog predavatelja

  • Praktično delo (magistrski projekt):

Projektno delo ne poteka na šoli

  • Kako poteka teoretsko delo?

Predavanja se izvajajo praviloma v sklopih, v zaporednih dneh, praviloma od vključno srede do vključno do sobote popoldan oziroma zvečer; posamezna predavanja so razpisana prek celega leta in so objavljena na blogu šole.

Predmeti magistrskega študija – učni načrti

OPOMBA: glede na naravo projekta, se smiselno uporabljajo tudi učni načrti drugih predmetov.

Šola za risanje in slikanje – opis študijske enote – 2. stopenjski študij

  1. Predmet

SLIKARSTVO

02. Koda enote

 

05.Stopnja

2

03.Število ECTS

24

06.Letnik

1

04.Kontaktne ure

600

07.Semester

1,2

predavanja

240

08.Študijski program

Slikarstvo

seminar

60

09.Študijska smer

Slikarstvo

študentsko delo

300

10.Steber programa

Obvezen

  

11.Jezik

Slovenski

12. Posebnosti

Glede na naravo študija je potrebno upoštevati predvsem:

  • razvoj študenta in njegovega kreativnega potenciala, ki sta vedno osebna in specifična; zaradi tega je smiselno govoriti o letniku in ga ne ločevati po semestrih.

  • V okviru predmeta se izvajajo seminarske naloge, ki jih pripravi študent in jih nato predstavi.

13. Cilji in predmetno specifične kompetence

  • drzno, subtilno in inovativno ustvarjanje z nenehnim usmerjanjem v prihodnost

  • usmerjenost k nenehnemu izpopolnjevanju

  • sposobnost povezovanja znanja in izkušenj s področja likovne ustvarjalnosti, predvsem slikarstva in likovno-teoretskih ved na vseh področjih lepih umetnosti

  • poglobljeno znanje veščin, ki jih slikar pri svojem delu potrebuje: sposobnost umeščanja spoznanj, pridobljenih s pomočjo novih modernih tehnologij, v lastno ustvarjalno delo

  • pregled in nadzor nad ustvarjalnim procesom

  • sposobnost samostojnega učenja

  • sposobnost kritičnega dialoga z obiskovalci in stroko ob predstavitvi lastnih del

  • sposobnost strokovne predstavitev lastnih umetniških del s pomočjo likovne analize

  • načrtovanje, izvedba in analiza lastne ustvarjalnosti na javnih predstavitvah

  •  

14. Opis vsebine

Likovno ustvarjanje znotraj polja slikarstva in širšega likovnega konteksta.

Originalno individualno umetniško ustvarjanje študenta podprto s suvereno interpretacijo v likovnem mediju v katerem se študent izraža

razvijanje analitičnih in metodični spretnosti;

usmerjenje k izvedbeni in tehnološki perfekciji

nenehno razvijanje slikarskih veščin in spretnosti;

razvijanje likovne senzibilnosti in slikarske zavesti

15. Temeljna literatura

Temeljna literaturo je pogojevana s specifičnim načinom študentovega likovnega ustvarjanja; študent literaturo predlaga, mentor pa odobri.

Opomba

Literatura v slovenskem jeziku je zelo skopa

Kakovostni knjižni viri- priporočeno:

Arheim, Rudolf: Umetnost in vizualno opažanje.

Cage, John: Colour and Meaning – Art, Science and Symbolism.

Cage, John: Colour and Culture – Practise and Meaning from Antiquity to Abstraction.

Deleuze, Gilles: Podoba-gibanje. Ljubljana: Studia Humanitatis

Itten, Johannes:The Art of Color. The Subjective Experience and Objective Rationale of Color.

Lyotard, Jean-François: Odgovor na vprašanje: Kaj je postmoderna? Nikolaides, Kimon: The Natural Way to Draw, Andre Deutsch Limited, London, 1972Postmoderna za začetnike. Društvo za teoretsko psihoanalizo (Analecta), Ljubljana 2004.

Pečjak, Vid: Psihološka podlaga vizualne umetnosti. Ljubljana: Debora, 2006

Peruš, Mitja: Vse v enem, eno v vsem. Ljubljana: DZS, 1995.

Szunyoghy, Andras: Anatomija, škola crtanja, Veble Commerce, Zagreb, 1999

Weyl, Heman: Symmetry, Princeton University Press. Princeton: 1989

Ženko, Ernest: Prostor in umetnost: prostor med filozofijo, likovno umetnostjo in znanostjo – Leonardo da Vinci, László Moholy-Nagy in Andy Warhol. Ljubljana: Založba ZRC, Ljubljana 2000.

Drugi viri:

Seminarska in diplomska dela magistrantov in diplomantov

Članki v revialnem tisku, elektronske publikacije digitalnih knjižnic na svetovnem spletu, tiskane publikacije in strokovna poročila

16.Predvideni študijski

dosežki

16.1 Znanje in razumevanje

Znanje in razumevanje vseh temeljnih vsebin in nastanka ter izvedbe likovnega dela s posebnim poudarkom na samostojnem in originalnem izražanju

znanje uporabe različnih slikarskih medijev in strokovnega znanja za dosego najkakovostnejših izraznih stopenj posameznega avtorja

 

16.2 Uporaba

Praktična uporaba temeljnih in splošnih slikarskih principov na konkretnih primerih pri umetniško ustvarjalnem in poustvarjalnem likovnem delu

 

16.3 Refleksija

Zasnova in materializacija ter kritično ovrednotenje skladnosti med teoretično podlago in praktično nadgradnjo.

 

16.4 Spretnosti

prenosljive na druge predmete

Združevanje praktičnih znanj vseh povezanih predmetov

17. Metode poučevanja in učenja

individualno vodeno ateljejsko delo, likovna analiza praktičnega dela, seminarske naloge, predstavitve seminarjev, predavanja

18. Pogoji za vključitev v delo in pogoji za

opravljanje študijskih obveznosti

Diploma dodiplomskega študija pred letom 2004 ali diploma 1. stopenjskega visokošolskega študija; uspešno predstavljen portfolio in Umetniško-likovni projekt, uspešno opravljen razgovor ob prijavi

19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna

lestvica

Izpit: ocena slikarske – likovne izvedbe ULP projekta oziroma ocena likovnih del

Ocena od 6 do 10 je pozitivna, od 1 do 5 je negativna.

20. Metode evalvacije kakovosti

Samoevalvacija in študentska anketa

21. Sestavljalec učnega načrta

Doc. mag. Mladen Jernejec, akad.slik.spec.

Šola za risanje in slikanje – opis študijske enote – 2. stopenjski študij

  1. Predmet

UMETNIŠKO-LIKOVNI PROJEKT (ULP)

02. Koda enote

 

05.Stopnja

2

03.Število ECTS

24

06.Letnik

1

04.Kontaktne ure

600

07.Semester

1,2

predavanja

240

08.Študijski program

Slikarstvo

seminar

60

09.Študijska smer

Slikarstvo

študentsko delo

300

10.Steber programa

Obvezen

  

11.Jezik

Slovenski

12. Posebnosti

  • Izvaja se en kompleksen likovno-umetniški projekt v polju katerekoli likovne zvrsti

  • nabor literature je pogojen z vrsto likovno-umetniškega

projekta oziroma vsebino teoretske naloge

13. Cilji in predmetno specifične kompetence

  • sposobnost dolgoročnega planiranja in izvajanja zahtevnih

likovnih nalog

  • sposobnost povezovanja znanja in izkušenj s področja likovne ustvarjalnosti in likovno-teoretskih ved na vseh področjih lepih umetnosti

  • načrtovanje, izvedba in analiza lastne ustvarjalnosti na javnih predstavitvah

  • drzno, subtilno in inovativno ustvarjanje z nenehnim usmerjanjem v prihodnost

  • usmerjenost k nenehnemu izpopolnjevanju

  • poglobljeno znanje veščin, ki jih likovni umetnik pri svojem delu potrebuje

  • sposobnost strokovne predstavitev lastne ustvarjalnosti s pomočjo likovne analize

14. Opis vsebine

Zasnova, priprava in realizacija likovnega dela/projekta.

Zasnova, priprava in realizacija predstavitve likovnega dela/projekta- samostojna predstavitev

Vključevanja za izvedbo potrebnih posebnih znanj in veščin, vezanih na druge stroke.

Likovno ustvarjanje znotraj dolgoročnega projekta

Originalno individualno umetniško ustvarjanje študenta podprto s suvereno interpretacijo v likovnem mediju v katerem se študent izraža, razvijanje analitičnih in metodični spretnosti; usmerjenje k izvedbeni in tehnološki perfekciji- nenehno razvijanje slikarskih veščin in spretnosti; razvijanje likovne senzibilnosti in slikarske zavesti

15. Temeljna literatura

Primarni knjižni viri

Temeljna literaturo je pogojena z naravo projekta, ki ga je študent prijavil ob vpisu in potrdil mentor.

Opomba: literature v slovenskem jeziku je skopa.

Kakovostni knjižni viri-priporočeno:

Arheim, Rudolf: Umetnost in vizualno opažanje.

Cage, John: Colour and Meaning – Art, Science and Symbolism.

Cage, John: Colour and Culture – Practise and Meaning from Antiquity to Abstraction.

Deleuze, Gilles: Podoba-gibanje. Ljubljana: Studia Humanitatis

Itten, Johannes:The Art of Color. The Subjective Experience and Objective Rationale of Color.

Lyotard, Jean-François: Odgovor na vprašanje: Kaj je postmoderna? Postmoderna za začetnike. Društvo za teoretsko psihoanalizo (Analecta), Ljubljana 2004.

Pečjak, Vid: Psihološka podlaga vizualne umetnosti. Ljubljana: Debora, 2006

Peruš, Mitja: Vse v enem, eno v vsem. Ljubljana: DZS, 1995.

Weyl, Heman: Symmetry, Princeton University Press. Princeton: 1989

Ženko, Ernest: Prostor in umetnost: prostor med filozofijo, likovno umetnostjo in znanostjo – Leonardo da Vinci, László Moholy-Nagy in Andy Warhol. Ljubljana: Založba ZRC, Ljubljana 2000.

Drugi viri:

Seminarska in diplomska dela magistrantov

Članki v revialnem tisku, elektronske publikacije digitalnih knjižnic na svetovnem spletu, tiskane publikacije in strokovna poročilaTemeljna literaturo je pogojevana s specifičnim načinom študentovega likovnega ustvarjanja in jo predlagata mentor in študent.

16.Predvideni študijski

dosežki

16.1 Znanje in razumevanje

Razumevanje vseh temeljnih vsebin in nastanka ter izvedbe likovnega dela s posebnim poudarkom na samostojnem izražanju; znanje uporabe

 

16.2 Uporaba

Praktična uporaba speciliaziranih likovno-umetniških principov na projektni nalogi

 

16.3 Refleksija

Vedenja izhajajoča iz razumevanja teoretičnih znanj in izkušenj pridobljenih pri samostojnem ustvarjalnem delu zasnovanih likovnih delih, kot opora razumevanju umetnosti, kot najvišje oblike osebnega izražanja in ustvarjanja.

 

16.4 Spretnosti

prenosljive na druge predmete

Prenosljivost na druge likovne in druge umetniške predmete. Združevanje praktičnih znanj vseh povezanih predmetov.

17. Metode poučevanja in učenja

Predavanja; obravnavanje študentovega nastajajočega dela tudi v skupini z drugimi študenti

individualno vodenje;

skupne likovne analize dela

18. Pogoji za vključitev v delo in pogoji za

opravljanje študijskih obveznosti

Vpis na 2. stopenjski študij

19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna

lestvica

Izpit- ocena ULP projekta

Ocena od 6 do 10 je pozitivna, od 1 do 5 je negativna.

20. Metode evalvacije kakovosti

Samoevalvacija in študentska anketa

21. Sestavljalec učnega načrta

Doc. mag. Mladen Jernejec, akad.slik. spec.

Šola za risanje in slikanje-opis študijske enote

01. Predmet

HISTORIČNA ANALIZA VIZUALNIH MEDIJEV

02. Koda enote

 

05.Stopnja

2

03.Število ECTS

12

06.Letnik

1

04.Kontaktne ure

300

07.Semester

1,2

predavanja

90

08.Študijski program

Slikarstvo

seminar

60

09.Študijska smer

Slikarstvo

študentsko delo

150

10. Steber programa

Obvezni

  

11.Jezik

Slovenski

12. Posebnosti

  • Predmet se delno lahko izvaja na terenu ogledi likovnih del, projektov, zbirk in podobno

  • Predavatelj bo sproti opozarjal na obvezno literaturo (primarne pisne vire)

13. Cilji in predmetno specifične kompetence

  • prek historične analize vizualnih medijev in skozi oči estetike in teorije medijev spoznavati, členiti in razumeti vizualne prakse od prve polovice 20. stoletja do danes

  • boljše razumevanje lastne ustvarjalne prakse in posledično odpiranje prostora za novo

  • zmožnost konceptualnega izražanja likovnih problemov in umeščanje lastnega dela v tok historične analize

  • komunicirati v polju filozofije-estetike in povezovanje sodobnih praks z najsodobnejšimi likovno-filozofskimi teorijami

  • s pomočjo historične analize vizualnih medijev tudi boljše razumevanje sodobnih likovnih praks, ki so tesno vpete v likovno-umetniške, kulturne in splošne družbene vsebine

 

14. Opis vsebine

Predmet sistematično pregleduje in obravnava vizualne medije od začetka prve polovice 20. stoletja do danes, predvsem sliko, fotografijo, video in film.

15. Temeljna literatura

Temeljna literaturo je pogojena tudi z naravo projekta, ki ga je študent prijavil ob vpisu in specifičnim načinom študentovega likovnega ustvarjanja in jo predlagata mentor. Predavatelj bo sproti opozarjal tudi na druge primarne pisne vire in obvezno literaturo

Predlagani primarni knjižni viri

Flusser, Vilém: Filozofija fotografije

Giannetti, Louis: Razumeti Film

Lynton, Norbert: Zgodba moderne umetnosti: pregled likovne umetnosti 20. stoletja

Ženko, Ernest: Prostor in umetnost: prostor med filozofijo, likovno umetnostjo in znanostjo – Leonardo da Vinci, László Moholy-Nagy in Andy Warhol, Založba ZRC, Ljubljana 2000.

Nabor kakovostne priporočene literature:

Debeljak, Aleš: Na ruševinah modernosti: institucija umetnosti in njene zgodovinske oblike. Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana 1999.

Deleuze, Gilles: Podoba-gibanje. Ljubljana: Studia HumanitatisEco, Umberto: Zgodovina grdote.

Eco, Umberto: Zgodovina lepote.

Gombrich, H. Ernst (1990): Razkritje vidnega s pomočjo umetnosti.

Groys, B.: Teorija sodobne umetnosti. Ljubljana: Študentska založba.

Jameson, Fredric: Kulturna logika poznega kapitalizma. Društvo za teoretsko psihoanalizo, Ljubljana 2001.

Kakovostni nabor možne literature:

Lyotard, Jean-François: Odgovor na vprašanje: Kaj je postmoderna? v: Postmoderna za začetnike, Društvo za teoretsko psihoanalizo (Analecta), Ljubljana 2004.

Mitchell, Thomas W.J. : Slikovna teorija: esej o verbalni in vizualni reprezentaciji. Študentska založba, Ljubljana 2009.

Perniola, Mario: Estetika dvajsetega stoletja, Znanstveno in pubicistično središče, Ljubljana 2000.

Shapiro Mayer (1998): Umetnikovo branje teksta, Umetnostnozgodovinski spisi, Studia Humanitatis, ŠKUC, Filozofska fakulteta, Ljubljana. (prva izdaja v originalu 1957), pp. 9-40.

Solomon, Robert C. in Higgins Kathleen M.: Kratka zgodovina filozofije. Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana 1998.

Spisi o umetnosti, Studia Humanitatis, Ljubljana. (prva izdaja 1972).

Tatarkiewicz, Władysław: Zgodovina šestih pojmov: umetnost, lépo, forma, ustvarjanje, prikazovanje, estetski doživljaj. Literarno-umetniško društvo Literatura, Ljubljana 2000.

Drugi viri

Članki v revialnem tisku, elektronske publikacije digitalnih knjižnic na svetovnem spletu, tiskane publikacije in strokovna poročila.

Seminarska in magistrska dela magistrantov.

16.Predvideni študijski

dosežki

16.1 Znanje in razumevanje

Poznavanje vizualnih medijev s pomočjo historične analize

 

16.2 Uporaba

Kritično ovrednotenje lastnega dela

iskanje novih interpretacijskih možnost, vključevanje in umeščanje lastne umetniške produkcije v tok umetnosti in v polje novih medijev

uporaba pridobljenih znanj pri magistrskem umetniško-likovnem projektu in teoretski nalogi

 

16.3 Refleksija

Poglobljeno spoznavanje umetniškega dela drugih avtorjev

 

16.4 Spretnosti prenosljive na

druge predmete

spretnosti pri uporabi domače in tuje literature in drugih virov,

zbiranju in interpretiranju podatkov in različnih postopkov, poročanja (ustno in pisno), kritične analize in sinteze, pisanja seminarskih nalog, refleksij na prebrano literaturo, delo v timih, socialne spretnosti ipd.

17.

Metode poučevanja in učenja

predavanja, seminarji, vodeni individualni študij

18.

Pogoji za vključitev v delo in pogoji za

opravljanje študijskih obveznosti

vpis na 2. stopenjski študij

19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica

  • izpit

Ocene od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno)

20. Metode evalvacije kakovosti

Samoevalvacija, anketa

21. Sestavljalec učnega načrta

prof. dr. Ernest Ženko, univ. dipl. filozof

  • Vstop v prostore Šole za risanje in slikanje je dovoljen le na osnovi povabila.
  • Pripadniki policije, varnostnih služb in oboroženih sil ne smejo nepovabljeni vstopiti v prostore visokošolskega zavoda.
  • Na visokošolskem zavodu ni dovoljeno delovanje političnih strank.

E-pošta: ARTHOUSE2012@GMAIL.COM

Splet: www.arthouse-si.com

Pošta: Brnčičeva ulica 31, 1231 Ljubljana – Črnuče

Uradne ure za občane: po predhodnem dogovoru

Privacy Preferences
When you visit our website, it may store information through your browser from specific services, usually in form of cookies. Here you can change your privacy preferences. Please note that blocking some types of cookies may impact your experience on our website and the services we offer.
error: Alert: Content is protected !!